Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za pridobitev pravice, ki jo beneficiariju (tožeči stranki) nudi pogodba v korist tretjega (gradbena pogodba z dodatkom), namreč ni potrebno nikakršno beneficiarijevo sodelovanje. Beneficiar pridobi pravico že s samo sklenitvijo pogodbe v njegovo korist, pri čemer ni potrebna izjava beneficiarija, da pogodbo, ki je sklenjena v njegovo korist, sprejema.
I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v celoti razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v celoti razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, z dne 23.12.2015 ter tožbeni zahtevek zavrnilo. Poleg tega je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo tudi odločilo, da je dolžna tožeča stranka plačati toženi stranki v 15-ih dneh 1.504,15 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Zoper to sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov po svoji pooblaščenki pritožila tožeča stranka in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi opozarja, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je imela tožena stranka zgolj pooblastilo naročnika, da opravlja plačila podizvajalcem. Tega namreč nobena od pravdnih strank niti ni zatrjevala. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje kršilo razpravno načelo iz 7. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). V tej zvezi bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati razliko med stvarno in procesno legitimacijo. Sodišče prve stopnje bi moralo svojo oceno graditi tudi na podlagi ostalih dokazov ter celotnega uspeha v pravdi. Prav tako bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati pravne učinke nakazila v smislu 1035. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ). Sicer pa je tožeča stranka že v preteklosti vložila izvršbo za poplačilo sporne terjatve zoper O.B. 3. Tožena stranka je po svojem pooblaščencu podala odgovor na pritožbo in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.
4. Pritožba tožeče stranke je utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila 12.6.2014 sklenjena tripartitna gradbena pogodba, v kateri je O.B. nastopala kot naročnik posla, tožena stranka kot solidarni plačnik, družba I.R. d.o.o. pa kot glavni izvajalec, pri čemer so pogodbene stranke z aneksom št. 1 k tej pogodbi v izvedbo del vključile tudi podizvajalce, med katere je spadala tudi tožeča stranka.1 Nobenega dvoma tudi ni, da je tožena stranka z omenjenim aneksom od glavnega izvajalca del prejela pooblastilo, da podizvajalčevo terjatev do glavnega izvajalca poravna neposredno podizvajalcu namesto glavnega izvajalca.
6. Na pravilno uporabo materialnega prava mora paziti pritožbeno sodišče tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). V tej zvezi pritožbeno sodišče ugotavlja, da so se pogodbene stranke z omenjeno gradbeno pogodbo (in dodatkom k tej pogodbi) dogovorile, da bo tožeča stranka upravičena zahtevati od tožene stranke izpolnitev pogodbene obveznosti, to je plačilo za opravljeno delo. V tem pogodbenem razmerju tožeča stranka res ni bila neposredno udeležena, vendar pa je kljub temu nastala neposredna pravica tretjega v skladu z določbo prvega odstavka 126. člena OZ. Za pridobitev pravice, ki jo beneficiariju (tožeči stranki) nudi pogodba v korist tretjega (gradbena pogodba z dodatkom), namreč ni potrebno nikakršno beneficiarijevo sodelovanje. Beneficiar pridobi pravico že s samo sklenitvijo pogodbe v njegovo korist, pri čemer ni potrebna izjava beneficiarija, da pogodbo, ki je sklenjena v njegovo korist, sprejema.
7. Iz teh razlogov je moralo pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugoditi in razveljaviti izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ter zadevo vrniti temu sodišču v novo sojenje. Dejansko stanje v konkretni pravdi je bilo namreč zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovljeno (tožena stranka je tudi trdila in dokazovala, da je glavni izvajalec zaradi nestrokovne izvedbe del odstopil od podizvajalske pogodbe in je dela izvedbe stavbnega pohištva zaupal drugemu podizvajalcu), spričo česar bo moralo sodišče prve stopnje v tem delu dopolniti dokazni postopek (355. člen ZPP).
8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.
1 Tožeča stranka je kot podizvajalec z glavnim izvajalcem sklenila tudi podizvajalsko pogodbo, katere predmet je bila izdelava stavbnega pohištva v vrednosti 4.900,00 EUR.