Jedro

Izostanek posebnega zapisnika o zasegu predmetov ne pomeni, da je zaseg nezakonit, če se zakonitost lahko preveri iz drugih protokolacijskih aktov policije in v postopku izvedenih dokazov. Če je postopek kot celota pošten, tudi odsotnost obveščanja osumjenca o ogledu kraja ne pomeni nezakonitosti tega preiskovalnega dejanja.

Pri sledeh kokaina v vsebnosti (manj kot) 0,01 g gre za tako majhno količino brez farmakoloških učinkov, da ne more biti govora o hrambi droge z namenom nadaljnjega prometa.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in izpodbijana sodba v odločbi o krivdi spremeni tako, da se obtoženega A. A.

spozna za krivega,

da je neupravičeno zaradi nadaljnjega prometa hranil substanco, ki je razvrščena kot prepovedana droga,

na ta način, da je dne 27. 11. 2018 na V. hranil z namenom nadaljnjega prometa 23,15 g prepovedane droge heroin, ki je kot prepovedana droga razvrščena v Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog (Uradni list RS št. 45/2014 (sprememba narejena št. 22/2016 in št. 14/2017)) v zvezi z 2. členom Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD), in sicer heroin v skupino I pod zaporedno številko 55,

s čimer je storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1.

II.Odločba o odvzemu 0,01 g kokaina na podlagi petega odstavka 186. člena KZ-1 se odpravi.

III.V ostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena in v nespremenjenih delih sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Celju obtoženega A. A. spoznalo za krivega kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Izreklo mu je kazen eno leto in pet mesecev zapora. Po petem odstavku 186. člena KZ-1 mu je odvzelo 23,15 g heroina in 0,01 g kokaina, zaseženih dne 27. 11. 2018, po prvem odstavku 73. člena KZ-1 pa kot predmete, uporabljene pri izvršitvi kaznivega dejanja, tudi knjižico z imeni in zneski v modrem ovitku, dve narezani foliji ter dve rolici alu folije. Obtoženca je oprostilo plačila vseh stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ter odločilo o povračilu nagrade in potrebnih izdatkov odvetnikov B. B. ter C. C.

2.Zoper sodbo se je pritožil obtoženčev zagovornik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stana ter bistvenih kršitev določb kazenskega postopka. Predlagal je, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3.Pritožba je delno utemeljena.

4.Z izjemo odločitev, ki se nanašajo na obtožencu očitano hrambo 0,01 g kokaina, je sodišče prve stopnje v dani zadevi popolno in pravilno ugotovilo relevantno dejansko stanje ter na ugotovljeno dejansko stanje ustrezno apliciralo materialno pravo. Bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ni zagrešilo, kar velja tudi za odsotnost pritožbeno zatrjevanih kršitev po 8. točki prvega odstavka 371. člena in drugem odstavku 371. člena ZKP. Na razloge izpodbijane sodbe, ki so izčrpni, tehtni in prepričljivi ter prežeti s skrbno oceno izvedenih dokazov, se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje, tj. razen v delih, v katerih je bilo napadeno sodbo treba spremeniti. Glede stališč pritožnika pa višje sodišče dodaja, kot sledi.

5.Na podlagi odredbe I Kpd 52951/2018 z dne 14. 11. 2018 je bila dne 27. 11. 2018 v stanovanju na V., ki ga je uporabljal obtoženec, izvedena hišna preiskava, ki so jo opravili policisti Č. Č. kot vodja preiskave ter D. D., E. E., F. F. in G. G., kot solenitetni priči pa sta sodelovala H. H. in I. I. Pritožbeno neizpodbijano je bila v stanovanju med drugim najdena PVC posoda z zelenim pokrovom z delci bele snovi (kasnejša forenzična preiskava je pokazala, da gre za kokain), knjižica z imeni in zneski v modrem ovitku ter po dva komada narezane folije in rolic alu folije. Iz zapisnika o hišni preiskavi, ki so ga tako solenitetni priči kot obtoženec podpisali brez pripomb, pod zap. št. 1 nadalje izhaja, da so policisti zasegli PVC vrečko s štirimi v kroglico zavitimi bunkicami z rjavo grudasto snovjo, za katero je sledeča forenzična preiskava pokazala, da gre za heroin. Že v zapisniku je kot kraj najdbe PVC vrečke s heroinom navedeno, da jo je pred prihodom obtoženec kot tedanji osumljenec, pri katerem se je izvajala hišna preiskava, odvrgel skozi okno in je bila "zasežena z ogledom". Iz zapisnika o ogledu kraja dejanja z dne 27. 11. 2018, ki ga po drugem odstavku 164. člena in 245. členu ZKP sestavil policist Č. Č. (list. št. 32), je razvidno, da se je ogled opravil na podlagi lastne zaznave odvrženja snovi ob pristopu k hišni preiskavi. Protokolirano je, da je Č. Č. iz stanovanja št. 92 odšel na parkirišče pred stanovanjski blok V., kjer je ob boku parkiranega tovornega vozila na tleh opazil PVC vrečko, v kateri so štiri kroglice s tedaj še neznano rjavo snovjo. Predmet je bil zavarovan, fotografiran in zasežen, situacija pa večkrat bližinsko ter situacijsko fotografirana, kar izhaja iz priloženega fotoalbuma (list. št. 33 - 35). V spisu se nahaja tudi uradni zaznamek policista Č. Č. o zaznavi kaznivega dejanja (list. št. 36), ki sporoča, da je osumljeni F. F. ob pristopu k hišni preiskavi skozi odprto okno sobe na dvorišče - parkirišče stanovanjskega bloka odvrgel PVC vrečko z vsebino štirih v kroglico zavitih zavitkov z vsebino rjave snovi, za katero obstaja sum, da gre za prepovedano drogo heroin. Odvržen predmet je neposredno zaznala pol. D. D., ki se je v tem času nahajala na parkirišču stanovanjskega bloka.

6.Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku natančno razjasnilo vse relevantne okoliščine najdbe in zasega PVC vrečke z vsebnostjo 23,15 g prepovedane droge heroin. Č. Č. je zaslišan kot priča izpovedal, da so policisti obtoženca pred kritično hišno preiskavo že velikokrat obravnavali. Ob pristopu pred vrata obtoženčevega stanovanja so policistko D. D. pustili zunaj, saj je obtoženec pri prejšnji hišni preiskavi skozi okno odvrgel hladno orožje, zato so pričakovali, da bi se tudi v tem primeru lahko zgodilo kaj podobnega. D. D. so seznanili, katero okno je obtoženčevo, zato je bila na to okno pozorna. Č. Č. je ocenil, da je policistki D. D. konkretno okno pokazal policist E. E., medtem ko so iz predhodnih postopkov že vedeli, katero okno je obtoženčevo. Ko so potrkali na vrata stanovanja, obtoženec ni takoj odprl, se je pa slišalo, da v notranjosti nekaj odpira. Priča je predvideval, da je bilo to okno (kar je glede na opažanje D. D. očitno pravilna ocena), nakar je čez nekaj časa odprl tudi vrata stanovanja. Še preden so policisti vstopili v stanovanje, je obtoženec skozi okno vrgel zavitek z neznano snovjo, kar je zaznala policistka D. D., zavitek pa je bil "zasežen z ogledom", kar potrjujeta že povzet zapisnik o hišni preiskavi in zapisnik o ogledu kraja dejanja. V fazi, ko so policisti vstopali v stanovanje, jih je D. D. obvestila o tem, kaj je opazila. Policist Č. Č. je izpovedal, da je šel po odvržen zavitek takoj, ko ga je D. D. poklicala, sicer pa je D. D. ves čas stala ob zavitku, s čimer je zavarovala kraj najdbe. Z ostalimi policisti pa so se dogovorili, da za čas Č. Č. odhoda na parkirišče počakajo s hišno preiskavo. Predmet se je zasegel z ogledom kraja, ki ga je opravil Č. Č. sam, zavitek je bil tudi poslikan in zavarovan, v stanovanju pa se je šele v nadaljevanju opravila hišna preiskava. Tak redosled dogajanja utrjuje tudi dejstvo, da je PVC vrečka, ki je bila najdena na parkirišču stanovanjskega bloka, v zapisniku o hišni preiskavi vpisana kot prvi zasežen predmet, kar ni nelogično, če je bila v časovnem smislu najdena najprej.

7.V sozvočju z izpovedbo policista Č. Č. je tudi izpovedba D. D., ki je potrdila, da je bilo policistom znano, da je obtoženec ob opravljanju predhodnih hišnih preiskav iz stanovanja metal predmete, zato ji je vodja preiskave odredil, naj počaka zunaj pred blokom, medtem ko so ostali pristopili k hišni preiskavi. D. D. je bilo povedano, katero okno pripada obtožencu. To ji je povedal policist E. E., stala je spodaj in okno opazovala. Tedaj je videla, da je skozi okno priletela PVC vrečka z neznano vsebino, ob kateri je počakala do prihoda Č. Č., ki je opravil ogled in vrečko zasegel, saj ga je o tem, da je videla drogo, ki je priletela skozi okno, D. D. obvestila, do prihoda Č. Č. pa je vrečko stražila. Videla je, iz katerega okna je priletela droga, ne pa tudi obtoženca. Nato je tudi D. D. pristopila k sodelovanju pri hišni preiskavi v stanovanju, policist Č. Č. pa je v stanovanje odnesel drogo, ki je priletela skozi obtoženčevo okno. Policist E. E. se zaradi mnoštva hišnih preiskav podrobnosti konkretnega dogajanja ni spominjal, je pa izpovedal, da se pred vsako hišno preiskavo naredi preverka, kar je veljalo tudi za preiskavo pri obtožencu, ki so ga policisti poznali iz predhodnih postopkov. Dopustil je možnost, da je bil on tisti, ki je policistki D. D. povedal oziroma pokazal, katero okno v stanovanjskem bloku je obtoženčevo, kar je utrdil z ugotovitvijo, da je sam delal preverko lokacije. Ob predočitvi, da je tudi policist Č. Č. izpovedal, da je bil E. E. tisti, ki je D. D. povedal, katero okno spada k stanovanju obtoženega A. A., pa je E. E. potrdil, da bo potem to držalo.

8.Glede na izsledke dokaznega postopka ter prepričljive in v bistvenem skladne izpovedbe policistov, v verodostojnost katerih ni pomislekov niti na pritožbeni ravni, višje sodišče pritrjuje dokaznim zaključkom sodišča prve stopnje, da je bil le obtoženec tisti, ki je v trenutku, ko so se policisti nahajali pred vrati njegovega stanovanja, v katerem se je nahajal sam, skozi okno odvrgel PVC vrečko s štirimi v kroglico zavitimi bunkicami s heroinom, kar pomeni, da je prepovedano drogo pred tem hranil v stanovanju, tj. s (pritožbeno neproblematiziranim) namenom nadaljnjega dajanja v promet. Policist Č. Č. je izpovedal, da je v notranjosti stanovanja, ko so se policisti nahajali pred vhodnimi vrati, slišal ropot odpiranja okna, kar je skladno z odločilno izpovedbo policistke D. D. ki je stala pred blokom in opazovala prav obtoženčevo okno, skozi katero je priletela prepovedana droga. Nobenega dvoma ni, da so policisti že iz predhodnih postopkov vedeli, katero okno pripada stanovanju obtoženca, da je policist E. E. D. D. pokazal prav to okno in da je policistki D. D. verjeti, da je skozi isto okno priletela PVC vrečka. Ključno je, da so zaslišani policisti potrdili povzete okoliščine v trenutku izvedbe hišne preiskave, zato ni pomembno, če se med zaslišanjem pred sodiščem več let kasneje niso več natančno spomnili, katero okno pripada obtožencu. Odločilno dejstvo je, da so v kritičnem času vedeli, katero okno je potrebno opazovati, ni pa treba v postopku pred sodiščem več let kasneje identificirati tega okna, zato tudi dejansko stanje v tem delu ni moglo ostati nepopolno ugotovljeno. Neodločilno je nadalje, da D. D. ni neposredno videla obtoženca, saj je bil slednji v stanovanju sam in predmeta skozi okno ni mogel vreči nihče drug. Iz izsledkov dokazovanja nadalje izhaja, da je policistka D. D. ves čas stala ob predmetu, ki ga je bil odvrgel obtoženec, o čemer je obvestila vodjo preiskave Č. Č., slednji pa je še pred pričetkom hišne preiskave v stanovanju prišel pred stanovanjski blok ter opravil ogled kraja, v sklopu katerega je bil taisti predmet zavarovan, fotografiran in nato zasežen. Tako ni nikakršnih pomislekov v dokazno konkluzijo izpodbijane sodbe, da je obtoženec v svojem stanovanju hranil prav PVC vrečko z vsebnostjo 23,15 g heroina, ki je bila zasežena na dvorišču pred blokom, nato pa je policist Č. Č. prav to vrečko, ki jo je bil odvrgel obtoženec, odnesel v stanovanje in še popisal v zapisniku o hišni preiskavi, tj. ki se je pričela po najdbi predmeta na parkirišču. Kot bo povedano v nadaljevanju, formalno gledano popisovanje predmeta, ki je bil zasežen v okvirih preiskovalnega dejanja ogleda, ne hišne preiskave, ne sodi v zapisnik o hišni preiskavi, kljub temu pa ni mogoče spregledati, da so tako priči hišne preiskave kot navsezadnje tudi obtoženec zapisnik podpisali brez pripomb. Iz zapisnika pa izhaja jasna navedba, da je zaseženo PVC vrečko pred pričetkom hišne preiskave skozi okno odvrgel obtoženec. Posledično je prvo sodišče tehtno zavrnilo obtoženčev zagovor, češ da naj bi šlo pri zadevi za konstrukt, ki si ga je bil izmislil policist Č. Č., oziroma da naj bi bila prepovedana droga heroin obtožencu podtaknjena. Gotovo je bil obtoženec tisti, ki je imel zaradi nahajanja policistov pred vrati njegovega stanovanja edini motiv (in ne morda kateri drugi stanovalec bloka), da se poskuša znebiti prepovedane droge. Zlasti pa je razprava o tem, da naj bi drogo skozi okno odvrgel kdo drug, povsem neutemeljena, saj so zaslišani policisti, prvenstveno D. D., decidirano izpovedali, da je predmet priletel prav skozi okno stanovanja obtoženca, kot je bilo že večkrat poudarjeno. Zato so nerelevantna pritožbena izvajanja, da na naslovu V. živi več odvisnikov, ki naj bi imeli motivacijo znebiti se droge ob zavedanju, da so v bloku policisti. Na ravni gotovosti oziroma prepričanja o krivdi je dokazano, da je prepovedano drogo skozi okno vrgel prav obtoženi, kar je sodišče prve stopnje tudi razumno in argumentirano obrazložilo (strnjeno v tč. 25 izpodbijane sodbe). Glede na takšno spoznavno stanje stvari bi bilo nepotrebno opravljati forenzično analizo papilarnih linij oziroma bioloških sledi na odvrženi vrečki, saj je posest droge moč pripisati obtožencu na stopnji onkraj razumnega dvoma že na podlagi izvedenih dokazov, navsezadnje pa bi bila takšna analiza po skoraj sedmih letih prezentno vprašljive zanesljivosti in verodostojnosti (tč. 5 napadene sodbe).

9.Na dlani je ugotovitev (strnjeno v tč. 21 - 24 izpodbijane sodbe), da se v zvezi s hišno preiskavo ustavna jamstva iz 36. člena Ustave RS, kjer je varovana pravica do nedotakljivosti stanovanja, nanašajo zgolj na prostore, v katerih posameznik upravičeno pričakuje zasebnost, mora pa iti za prostore, ki so po smislu, pomenu in namenu izenačeni s stanovanjem. Na dlani je tudi, da se je obtoženi v trenutku odvrženja PVC vrečke s heroinom skozi okno na parkirišče stanovanjskega bloka kot javnega prostora v zvezi s tem predmetom odrekel jamstvom, ki se izpeljujejo iz ustavnega koncepta upravičenega pričakovanja zasebnosti. Zato ima prav prvo sodišče, da je policist Č. Č., in to pred začetkom hišne preiskave stanovanja, zakonito in kot nujno preiskovalno dejanje opravil ogled kraja dejanja na podlagi pooblastil iz drugega odstavka 164. člena ter 245. člena ZKP. Že iz tega razloga v takšni situaciji ni aplikativna določba tretjega odstavka 216. člena ZKP, ki bi ob opravljanju ogleda zahtevala navzočnost dveh solenitetnih prič. Policist Č. Č. je o opravljenem ogledu sestavil zapisnik, v katerem je protokoliran kraj najdbe PVC vrečke, opisana je vsebina vrečke, tako kraj kot vrečka sta bila evidentirana s fotografijami, nato pa vrečka zavarovana in zasežena. Okoliščine najdbe vrečke, o katerih so sicer izčrpno izpovedovali policisti, zaslišani kot priče, so povzete tudi v uradnem zaznamku o zaznavi kaznivega dejanja z dne 27. 11. 2018. V četrtem odstavku 220. člena ZKP je določeno, da smejo policisti zaseči predmete, povzete v prvem odstavku istega člena, kadar postopajo po 148. in 164. členu tega zakona, medtem ko peti odstavek 220. člena določa, da se pri zasegu predmetov navede, kje so bili najdeni, in predmeti opišejo, po potrebi pa se tudi na drug način varuje ugotovitev njihove istovetnosti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo zahtevam zadoščeno z zgoraj opredeljenimi protokolacijskimi ravnanji policista Č. Č., ne glede na to, da ni bil izdelan poseben zapisnik o zasegu predmeta, ki ga prav tako predvideva določba petega odstavka 220. člena ZKP. Glede na dejstvo, da se vsebina, ki bi jo moral vsebovati zapisnik o zasegu, izpelje iz zapisnika o ogledu, uradnega zaznamka o zaznavi kaznivega dejanja in fotoalbuma, navsezadnje pa tudi iz zapisnika o hišni preiskavi (čeprav, kot pojasnjeno, kritična PVC vrečka ni bila zasežena v okvirih hišne preiskave, temveč med predhodnim ogledom kraja), izostanek zapisnika o zasegu vrečke, v katerem ne bi moglo biti protokoliranega nič novega ali drugačnega, ne vodi v nezakonitost opravljenega ogleda kraja niti v nezakonitost dokazov, pridobljeni v posledici tega preiskovalnega dejanja. Drugi izvedeni dokazi v tem kazenskem postopku, torej tako že opredeljeni dokumenti, ki jih je izdelala policija, kakor tudi izpovedbe zaslišanih policistov, nedvomno izkazujejo, da je bilo zavarovanje in dokumentiranje PVC vrečke s heroinom kot obremenilnega dokaza v predkazenskem postopku ustrezno, sodišče prve stopnje pa je v zvezi s temi okoliščinami izvedlo in skrbno presodilo vse potrebne dokaze. Utemeljeno je zaključilo, da je bila istovetnost zaseženega predmeta zavarovana, pritožbeno sodišče pa se je že zgoraj izreklo, da je bila na parkirišču najdena PVC vrečka istovetna vrečki, ki se (kot zasežena) navaja v zapisniku o hišni preiskavi. Zagovornik v tem delu ne more vnesti dvoma v decidirane izpovedbe policistov, ne glede na to, da na dvorišču nista bili navzoči ne solenitetni priči ne obtoženec. Kršitev petega odstavka 220. člena ZKP v delu, ki se nanaša na zapisnik o zasegu predmeta, tako ni imela nobenega vpliva na zakonitost pridobitve obremenilnega dokaza, zato ne more biti govora o apliciranju določb drugega odstavka 18. člena ZKP niti o smiselno zatrjevani bistveni kršitvi določb kazenskega postopka po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Upoštevajoč dejstvo, da navzočnost dveh solenitetnih prič pri preiskovalnem dejanju ogleda kraja zakonsko ni predvidena, je brezpredmetna tudi pritožbena razprava v smeri, da njun podpis zapisnika o hišni preiskavi ne more nadomestiti, kot je razumeti, podpisa zapisnika o zasegu.

10.Če policija v predkazenskem postopku v skladu z drugim odstavkom 164. člena ZKP opravi ogled kraja, je ob smiselni uporabi drugega odstavka 178. člena ZKP pri ogledu lahko navzoč osumljeni, pri čemer ga je ob prav tako smiselni uporabi petega odstavka 178. člena ZKP treba o tem na primeren način obvestiti, razen če bi bilo nevarno odlašati. Določbe tega člena se uporabijo tudi, če se preiskovalno dejanje opravi pred sklepom o preiskavi (deveti odstavek 178. člena ZKP). Višje sodišče glede na izsledke dokazovanja pred sodiščem prve stopnje ugotavlja, da je ogled kraja opravil policist Č. Č. sam, tj. kvečjemu v navzočnosti policistke D. D. nedvomno pa ne ob prisotnosti obtoženca kot tedanjega osumljenca, zoper katerega je bilo preiskovanje gotovo že osredotočeno, saj je bila hišna preiskava odrejena na podlagi dokaznega standarda utemeljenih razlogov za sum, D. D. pa je zaznala, da je skozi okno odvrgel sumljiv predmet. Obtoženec se je nahajal v stanovanju in ob dejstvu, da je odvrženi predmet stražila policistka, ni nobenih razlogov, da se obtožencu z zagotovitvijo navzočnosti pri ogledu ne bi udejanjila jamstva poštenega postopka v kontekstu 29. člena Ustave in 6. člena EKČP. Kljub temu pa je pri ugotavljanju, ali je bil postopek zoper obtoženca kot celota pošten, treba upoštevati, ali je bila v njem spoštovana pravica do obrambe. Zlasti je treba preučiti, ali je imel obtoženec možnost izpodbijati verodostojnost dokazov, ki so vznikli iz izvedenega ogleda, in nasprotovati njihovi uporabi. Treba je upoštevati tudi kvaliteto dokazov, vključno s tem, ali okoliščine, v katerih so bili pridobljeni, vzbujajo dvom o njihovi zanesljivosti in točnosti. V teh okvirih se sodišče druge stopnje sklicuje na predhodne razloge te sodbe in ponovno zaključuje, da tako iz obstoječe dokumentirane protokolacije aktov policije v predkazenskem postopku kot iz izpovedb zaslišanih policistov natančno izhajajo potek in ugotovitve ogleda kraja dejanja. Na pripombe, ki jih je v zvezi s tem izrazila obramba, je v postopku in v izpodbijani sodbi razumno odgovorilo že prvo sodišče, s to sodbo pa tudi višje sodišče, ki nima dvomov v verodostojnost zoper obtoženca obremenilnega dokaznega gradiva, izvirajočega oziroma temelječega v ogledu kraja, tj. ko je bila najdena PVC vrečka s prepovedano drogo heroinom. Obramba je imela skratka dovolj učinkovite možnosti, da se glede izvedbe in izsledkov ogleda opredeli ter izpodbija njihovo verodostojnost, zato okoliščina, da obtoženec pri ogledu ni bil navzoč, ne pomeni, da predmetni dokazi niso bili pridobljeni zakonito, kršitev petega odstavka 178. člena ZKP, ki je relativne narave, pa se ni prelila v kršitve obtoženčevih konvencijskih in ustavnih jamstev. Zato pritožniku ni moč pritrditi, da je bila obtožencu odvzeta pravica do obrambe v smislu bistvene kršitve določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP.

11.Pritožba ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da je policist Č. Č. ogled kraja opravil pred izvedbo hišne preiskave v stanovanju, ki se je začela ob 8.45 oziroma (dejansko) ob 8.55 uri. Protispisno pa zagovornik zatrjuje, da Č. Č. pred pričetkom ogleda ni obvestil preiskovalnega sodnika, kot mu to nalaga drugi odstavek 164. člena ZKP. Že v zapisniku o ogledu kraja dejanja z dne 27. 11. 2018 (list. št. 32) je namreč protokolirano, da je bila pred začetkom ogleda obveščena preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Celju J. J., toda ni prišla na kraj. V dokaznem postopku pred prvim sodiščem je bilo dognano, čemur niti zagovornik ne oporeka, da je pri sestavi (tudi) zapisnika o ogledu prišlo do napak glede časovnih parametrov preiskovalnega dejanja (ogled, ki je bil opravljen pred hišno preiskavo, se že pojmovno ni mogel pričeti ob 10.43 uri), vendar je ključno, da predhodno obveščanje preiskovalne sodnice iz zapisnika nedvomno izhaja. Da se preiskovalnega sodnika pred preiskovalnim dejanjem obvešča, je v izpovedbi potrdil tudi Č. Č. Pritožnik neutemeljeno trdi, da je bila preiskovalna sodnica o tem, da se je ogled opravil, obveščena šele ob 10.48 uri, saj gre pri tej uri za čas nastanka zapisa v evidenci dežurnih preiskovalnih sodnikov (3. stran zapisnika o glavni obravnavi z dne 9. 9. 2024), ne pa za čas obveščanja sodnice o nameravani izvedbi ogleda. Iz povzetka zapisa iz dežurne evidence izhaja celo, da so policisti ob 10.30 uri sporočili, da bodo opravili še hišno preiskavo na naslovu S., kar pomeni, da je bila na naslovu V. takrat hišna preiskava stanovanja že končana, policisti pa so odšli na naslov S.(enako zapisnik o hišni preiskavi na tem naslovu na list. št. 20 - 21). Že logično tako ni mogoče, da bi policis Č. Č. šele ob 10.48 uri obveščal preiskovalno sodnico, da bo opravljen ogled kraja na parkirišču bloka na naslovu V.

12.Utemeljeno pa pritožba nasprotuje zaključku sodišča prve stopnje, da je obtoženi tudi 0,01 g prepovedane droge kokain, ki je bila v obliki delcev najdena v PVC posodi z zelenim pokrovom, hranil z namenom nadaljnjega dajanja v promet. Kot je razvidno iz poročila o preiskavi NFL z dne 8. 1. 2019 (list. št. 43 - 44), so bile v plastični posodici s pokrovom najdene le sledi kokaina, in to v vsebnosti, ki je celo manjša od 0,01 g. Prvo sodišče je že sámo razlogovalo (tč. 26 izpodbijane sodbe), da je obtoženec svojo zalogo kokaina že izpraznil, zato je v škatli ostala le še majhna količina. Sledi kokaina v količini, ki niti ne dosega 0,01 g, ne morejo imeti nobenega farmakološkega učinka, zato je nerazumno stališče, da naj bi tudi predmetne (očitno rezidualne) delce obtoženi hranil zaradi nadaljnjega prometa. Ker je sodišče prve stopnje v tem delu zmotno ugotovilo dejansko stanje, je višje sodišče v posledici drugačne presoje dognanih dejstev, pri čemer ni bila potrebna izvedba novih dokazov niti ponovitev že izvedenih dokazov, sodbo prvega sodišča na podlagi prvega odstavka 394. člena ZKP v odločbi o krivdi spremenilo tako, da je obtoženca spoznalo za krivega neupravičene hrambe (le) prepovedane droge heroin zaradi nadaljnjega dajanja v promet, očitek o hrambi prepovedane droge kokain pa je iz opisa kaznivega dejanja izvzelo, kot izhaja iz tč. I izreka te sodbe. Konsekventno je odpravilo tudi odločbo o odvzemu 0,01 g kokaina, temelječo v petem odstavku 186. člena KZ-1 (tč. II izreka). To določilo predstavlja pravno podlago za odvzem predmetov le v primeru obsodilne sodbe, ob drugačnih izidih postopka pa je za odvzem predviden poseben postopek po 498. členu ZKP.

13.Odločbe o kazni in o izrečenih varnostnih ukrepih, v katere sodišče druge stopnje ni poseglo, so bile preizkušene na podlagi 386. člena ZKP. Pri tem je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje (točke 28 - 31 izpodbijane sodbe) obtožencu upravičeno izreklo efektivno zaporno kazen v pravičnem trajanju, pri čemer ni spregledalo niti napačno ovrednotilo nobene od okoliščin, ki vplivajo na izbiro in odmero kazenske sankcije. Na pritožbeni ravni ni najti temelja za poseg v odločbo o kazni v obtoženčevo korist, kar velja tudi ob upoštevanju izpustitve očitka o hrambi 0,01 g kokaina iz opisa kaznivega dejanja. Gre za izpustitev tako minorne količine prepovedane droge, da v razmerju do hrambe 23,15 g heroina z namenom nadaljnjega prometa ne more imeti kakršnega koli vpliva na omilitev kazni, obenem pa (kumulativne) hrambe tako heroina kot kokaina sodišče prve stopnje niti ni vrednotilo kot obteževalne okoliščine. Zakoniti in tehtno izrečeni pa so naposled tudi varnostni ukrepi, in sicer odvzem 23,15 g heroina na podlagi petega odstavka 186. člena ZKP ter odvzem predmetov, uporabljenih pri izvršitvi kaznivega dejanja, na podlagi prvega odstavka 73. člena KZ-1.

14.Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče, kot že pojasnjeno v tč. 12 te sodbe, ob delni ugoditvi pritožbi zagovornika izpodbijano sodbo spremenilo v odločbah o krivdi in o odvzemu prepovedane droge kokain. Ker pa preostali uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in napadene sodbe ne obremenjujejo niti kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je bila v ostalem pritožba zavrnjena kot neutemeljena, sodba sodišča prve stopnje pa v vseh nespremenjenih delih potrjena. Podlago za odločitev v tem delu daje določba 391. člena ZKP.

15.Ker je bilo delno odločeno v obtoženčevo korist, sodna taksa kot strošek postopka s pritožbo že iz tega razloga ni bila odmerjena (drugi odstavek 98. člena ZKP).

-------------------------------

1Sodbi VS RS I Ips 68841/2019 z dne 21. 12. 2023 (tč. 13 obrazložitve) in I Ips 28155/2010-1407 z dne 11. 4. 2013 (tč. 19).

Zveza:

Konvencije, Deklaracije Resolucije

Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) - člen 6

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 29, 36

Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 186, 186/1, 186/5

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 164, 164/2, 164/4 178, 178/2, 178/5, 178/1, 216, 216/3, 220, 220/5, 245

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.