Namestitev domofona

Datum

06.02.2023

Številka

07121-1/2023/131

Kategorije

Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše sporočilo. Navajate, da ste lastnica stanovanja v hiši. Pred vhod v hišo, ki ga uporabljata dve stanovanji, ste namestili videodomofon, da lahko vidite kdo zvoni in z njim komunicirate, saj ste v zgornjem nadstropju in vam tako ni treba vedno osebno do vhoda.

Bi pa vas veselilo, da bi imeli videonadzor, ker ste utrpeli krajo in se boste v zvezi s tem posvetovali s spodnjo lastnico.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Domofon načeloma ne sodi v sisteme, ki se štejejo za videonadzor, zato uporabe video domofona ZVOP-2 ne ureja. Domofon ima povsem drugo funkcijo (funkcijo prepoznave obiskovalca, ki želi vstopiti), in ne funkcije ohranjanja posnetkov videonadzornega sistema za npr. potrebe varovanja ljudi in premoženja, ki bi jih pooblaščene osebe ob kakšnem škodnem dogodku lahko pregledale in uporabile kot dokaz.

V kolikor pa se vaše vprašanje dejansko nanaša na izvajanje videonadzora v obliki shranjevanja videoposnetkov, oz. prenos žive slike brez snemanja (t.i. »podaljšano oko«), pa pojasnjujemo, da mora za tak videonadzor obstajati ustrezna pravna podlaga skladno z ZVOP-2 oz. Splošno uredbo.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V okviru mnenja lahko podamo samo splošna pojasnila in zgolj v okviru okoliščin, ki ste nam jih posredovali.

ZVOP-2 eksplicitno ureja poleg splošnih določb (76. člen) le videonadzor dostopov v uradne službene oziroma poslovne prostore (77. člen), videonadzor delovnih prostorov (78. člen), videonadzor v prevoznih sredstvih, namenjenih javnemu potniškemu prometu (79. člen) in videonadzor na javnih površinah (80. člen). Za vse druge oblike videonadzora mora imeti upravljavec osebnih podatkov primerno pravno podlago skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe.

Domofon načeloma ne sodi v sisteme, ki se štejejo za videonadzor, zato uporabe domofona ZVOP-2 ne ureja. Domofon ima povsem drugo funkcijo (funkcijo prepoznave obiskovalca, ki želi vstopiti), in ne funkcije ohranjanja posnetkov videonadzornega sistema za npr. potrebe varovanja ljudi in premoženja, ki bi jih pooblaščene osebe ob kakšnem škodnem dogodku lahko pregledale in uporabile kot dokaz.

V primeru, da je na napravi omogočeno tudi snemanje, gre dejansko za izvajanje videonadzora v obliki shranjevanja videoposnetkov, oz. prenos žive slike brez snemanja (t.i. »podaljšano oko«), za katera mora obstajati ustrezna pravna podlaga skladno s Splošno uredbo oz. ZVOP-2. Kar zadeva izvajanje videonadzora s strani posameznika, je treba pojasniti, da se po drugem odstavku 3. člena ZVOP-2 določbe tega zakona ne uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo posamezniki izključno za osebno uporabo, družinsko življenje ali za druge domače potrebe. Podobno določbo vsebuje tudi člen 2(2) Splošne uredbe. Videonadzor, ki ga posameznik izvaja iz svojega zasebnega objekta oz. iz svoje zasebne lastnine se tako praviloma šteje kot obdelava osebnih podatkov za osebno uporabo in domače potrebe, razen v primeru snemanja javnih površin ali prostora, ki ni v lasti posameznika, ki videonadzor izvaja, ko bi morala za snemanje obstajati ustrezna pravna podlaga.

Kot smo poudarili v mnenju št. 07121-1/2022/1477 z dne 11. 1. 2023, bi lahko bila ustrezna pravna podlaga za izvajanje videonadzora v večstanovanjski stavbi točka (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, če in v obsegu, v katerem so za to izpolnjeni pogoji. Torej, če je obdelava potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba in če nad takimi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, ki bi lahko bil na posnetkih. Ob tem opozarjamo, da boste skladno s stanovanjsko zakonodajo potrebovali tudi predpisano soglasje lastnikov večstanovanjske stavbe.

Upravljavci morajo pri izvajanju videonadzora upoštevati tudi 76. člen ZVOP-2, ki vsebuje splošne določbe o izvajanju videonadzora (npr. obvestilo o izvajanju videonadzora, vodenje dnevnika obdelave), posameznike morajo obveščati o obdelavi osebnih podatkov skladno z 12. in 13. členom Splošne uredbe, videonadzorni sistem morajo ustrezno zavarovati skladno s 24. in 32. členom Splošne uredbe, voditi dnevnik evidence dejavnosti obdelave po 30. členu Splošne uredbe, itd.

Opozarjamo tudi, da v primeru, da opcije snemanja na video domofonu niste vklopili, gre za podobno situacijo kot pri izklopljenih videokamerah, ki so sicer delujoče, pri čemer je stališče IP, da je tudi v tovrstnih primerih treba spoštovati vsa pravila glede izvajanja videonadzora.

Nekaj informacij o vzpostavitvi videonadzora po ZVOP-2 pa je dostopnih tudi na povezavi: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/.

V upanju, da vam bodo naši napotki v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka

Pripravila

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo