Jedro

Če iz verodostojne listine ni razvidna zapadlost terjatve, upnik pa te ne zatrjuje niti s pisno vlogo, je predlog za izvršbo neutemeljen in ne nepopoln.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžnikom naložilo, naj v osmih dneh poravnajo terjatev glavnice v znesku 302.857,05 ATS v tolarski protivrednosti ter zamudnih obresti, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa ter stroške izvršilnega postopka v višini 65.271,50 SIT. Po preteku tega roka pa je dovolilo predlagano izvršbo. Z drugo točko pa je predlog za izvršbo zavrnilo v delu, v katerem je upnik zahteval izterjavo nezapadlih obrokov za mesece od avgusta do oktobra 1999 v skupnem znesku 24.399,00 ATS z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.6.1998 dalje, nadalje izterjavo zakonitih zamudnih obresti za mesece od julija 1998 do vključno julija 1999 po 8.133,00 ATS mesečno za čas od 18.6.1998 do zapadlosti posameznega obroka, izterjavo zakonitih zamudnih obresti od glavnice za čas od 18.6.1998 oziroma od zapadlosti posameznega obroka dalje do plačila v višini, ki presega zamudne obresti za devizne vloge na vpogled v ATS v kraju izpolnitve, izterjavo stroškov izvršilnega postopka v znesku nad 65.271,50 SIT ter opravo izvršbe z rubežem plače tretjega dolžnika F. M. Zoper zavrnilni del sklepa se pritožuje upnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge ter sodišču druge stopnje predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da bo predlogu v celoti ugodeno, podrejeno pa, naj izpodbijani sklep v zavrnilnem delu razveljavi ter zadevo vrne prvemu sodišču v novo odločanje. Pritožnik navaja, da izpodbijana odločitev temelji na zagrešeni kršitvi določb pravdnega postopka 23. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju namreč izrecno določa, da kadar iz verodostojne listine ni razvidna zapadlost terjatve, sodišče dovoli izvršbo, če je upnik predložil pisno izjavo, da je terjatev zapadla in tudi navedel dan zapadlosti. Dolg upnika izvira iz neplačanih obrokov iz pogodbe z dne 30.7.1996, ki pa je upnik pomotoma ni priložil izvršilnemu predlogu. Na podlagi 11. člena te pogodbe namreč lahko najemodajalec zahteva takojšnje plačilo dolgovanih obrokov najema v primeru zamude plačila dveh ali več mesečnih obrokov. Ker iz verodostojne listine ni bila razvidna zapadlost posameznih obrokov, bi moralo sodišče predlog obravnavati kot nepopolno vlogo ter upnika pozvati k popravi. Sodišče pa je namesto tega prekoračilo svoja pooblastila ter samo odločalo o zapadlosti posameznih terjatev, kar pa je predmet pravdnega postopka.

Takšna napačna odločitev o zapadlosti pa ima za posledico tudi napačno odločitev v obrestnem delu.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je bilo že pred predložitvijo pritožbe višjemu sodišču ugodeno ugovoru dolžnikov zoper ugoditveni del. Glede odločitve v zavrnilnem delu, zoper katerega se pritožuje upnik, pa pritožbeno sodišče nima pomislekov.

Predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki ga je vložil upnik, namreč ni mogoče šteti za nepopolno vlogo. Verodostojna listina, na katero se predlog sklicuje, je namreč izpisek iz poslovnih knjig. Le-te je upnik priložil predlogu za izvršbo in prvo sodišče je odločalo na podlagi takšnega stanja. Vloga upnika je bila tako sposobna za obravnavo ter je zadostovala vsem formalnim pogojem po procesnih predpisih (Zakon o izvršbi in zavarovanju - ZIZ ter Zakon o pravdnem postopku - ZPP (1977)). Sodišče prve stopnje zato ni bilo dolžno upnika pozvati na morebitno popravo vloge. Prvo sodišče je glede na navedeno vlogo vzelo v obravnavo ter je ni zavrglo, kar se sicer po preteku roka za popravo stori z nepopolnimi vlogami. Ob obravnavi predloga za izvršbo (upoštevaje vsebino verodostojne listine) pa je odločilo glede na vsebino predloga. Ker upnik s pisno vlogo niti ni zatrjeval, da je terjatev zapadla in seveda tudi ni navedel dneva zapadlosti, je bil predlog v zavrnilnem delu neutemeljen in ne nepopolen, kot skuša prikazati pritožnik. Dejstvo, da zapadlost posameznih obrokov morda izhaja iz pogodbe, ki jo prilaga upnik v pritožbi, pa ne more biti upoštevno in sicer zato, ker se predlog za izvršbo na pogodbo kot verodostojno listino sploh ne sklicuje (ne glede na to, da ZIZ pogodbe ne uvršča med verodostojne listine). Na kratko: upnik v pritožbenem postopku predlog za izvršbo utemeljuje na drugih listinah kot v postopku na prvi stopnji. Sodišče prve stopnje je o predlogu (takšnem kot ga je vložil upnik) odločilo pravilno. Posledično so neutemeljene tudi pritožbene navedbe v zvezi z začetkom teka zamudnih obresti in je odločitev prvega sodišča tudi v tem delu pravilna. Pritožnik je vložil pritožbo zoper celoten zavrnilni del, vendar pa glede ostalega ne navaja ničesar konkretnega. Iz tega razloga se je sodišče v preostalem delu omejilo na preizkus tistih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Le - teh pa prvo sodišče ni zagrešilo. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu potrdilo.