Jedro

Tožnik neutemeljeno ugovarja, da mu je kršena pravica do pravnega sredstva v postopkih za dodelitev BPP. Pravica do dodelitve BPP namreč ni absolutna, saj se BPP lahko dodeli zgolj v primerih in pod pogoji in merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP). ZBPP v peti alineji 8. člena izrecno omejuje vlaganje prošenj za dodelitev BPP v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP.1 Kot v obrazložitvi izpodbijane odločbe pravilno pojasnjuje že Organ za BPP, se s tem preprečuje veriženje prošenj za dodelitev BPP. Organ za BPP tudi pravilno navaja, da se v takih primerih finančni položaj prosilca oziroma izpolnjenost pogojev za dodelitev BPP iz II. in III. poglavju ZBPP ne presoja, pač pa se že na podlagi določbe 8. člena ZBPP zavrne prošnjo za dodelitev BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Podpredsednik Upravnega sodišča RS (v nadaljevanju Organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 2961/2021 z dne 15. 11. 2021. 2. Iz obrazložitve izpodbijanega akta izhaja, da je Organ za BPP z odločbo Bpp 243/2021-2 z dne 18. 01. 2022 tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrnil, ker Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v 8. členu določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. S tem je zakonodajalec želel preprečiti tako imenovano veriženje prošenj, do česar prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo, s katero je bila njegova prošnja za dodelitev BPP zavrnjena, sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za dodelitev BPP za sestavo tožbe v tem upravnem sporu. Organ za BPP je štel, da prošnjo za dodelitev BPP vlaga skrbnica v svojem imenu. Navedeno odločbo je skrbnica uspešno izpodbijala v upravnem sporu I U 340/2022-12 z dne 21. 6. 2022, v katerem je bilo presojeno, da bi Organ za BPP moral sklepati, da skrbnica ne vlaga prošnje za dodelitev BPP v svojem imenu, pač pa kot skrbnica za prosilca. Sodišče je ugotovilo neskladje med izrekom in obrazložitvijo izpodbijane odločbe v tem upravnem sporu glede vprašanja, kdo je stranka upravnega postopka. Upravno sodišče RS je v upravnem sporu I U 340/2022-12 odločbo Organa za BPP odpravilo in zadevo vrnilo v ponoven postopek. Organ za BPP je skrbnico, skladno s predhodno navedeno sodbo Upravnega sodišča RS pozval, da jasno navede ali vlaga prošnjo za dodelitev BPP v svojem imenu ali kot skrbnica za prosilca. Organ za BPP je glede na dopolnitev skrbnice štel, da skrbnica smiselno vlaga prošnjo za dodelitev BPP v imenu prosilca. V ponovnem postopku je Organ za BPP z izpodbijano odločbo odločil v zadevi po vsebini. Kot podlago navaja peto alinejo 8. člena ZBPP, po kateri se BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Sklicuje na sodbi Upravnega sodišča RS I U 1998/2018-5 z dne 18. 10. 2018 in I U 709/2020-7 z dne 8. 7. 2020. Organ za BPP je ugotovil, da je bila z izpodbijano odločbo zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev BPP v obliki oprostitve plačila stroškov izvedenca ustrezne stroke v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 1609/2019, zaradi ugotovitve neveljavnosti oporoke. Tožnik želi vložiti tožbo zoper odločbo, s katero je bila njegova prošnja za dodelitev BPP zavrnjena, kar je eden od taksativno naštetih primerov, v katerih se BPP ne dodeli. V tem primeru se ne presoja izpolnjenost pogojev za dodelitev BPP, ki so določeni v II. in III. poglavju ZBPP, temveč se že na tej podlagi zavrne prošnjo za dodelitev BPP. V obravnavani zadevi gre za primer, v katerem na podlagi predhodno navedenih zakonskih določb BPP ni mogoče dodeliti, saj prosilec zaproša za dodelitev BPP v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP.

3. Tožnik v tožbi navaja, da se mu z izpodbijano odločbo, brez upoštevanja 5. člena, 14. člena, 15. člena, 22. člena in 23. člena Ustave RS, krati pravica do pravnega sredstva zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 2961/2021 z dne 15. 11. 2021, s katero mu je bila protizakonito in nerazumno zavrnjena prošnja za oprostitev plačila predujma za izvedenca v postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II P 1609/2019 v višini 1000,00 EUR, čeprav je bilo Okrožnemu sodišču jasno, da je brez premoženja, brez poslovne sposobnosti in da se preživlja le z invalidsko pokojnino v višini 979,99 EUR. Po povedanem tožnik ni sposoben plačati 1000,00 EUR za sodnega izvedenca. Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev BPP na podlagi 36. člena ZBPP, zato je Organ za BPP brez upoštevanja materialnega položaja tožnika in brez kakršnegakoli pozivanja do postavljenega roka dolžan tožniku zagotoviti 1000,00 EUR za sodnega izvedenca psihiatrične stroke. Opozarja, da so ugotovitve Okrožnega sodišča v Ljubljani in Upravnega sodišča RS, da tožnik ne izpolnjuje okoliščin iz šeste in sedme alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP protispisne in žaljive, saj se je tožnik v socialni stiske znašel zaradi protizakonitih sodba sodišč in ne po svoji krivdi ter postal trajno pravdno in procesno nesposoben. Opravilna sposobnost mu je bila odvzeta z upoštevanjem sklepa Vrhovnega sodišča RS II Ips 211/94 z dne 17. 04. 1994, ne pa zaradi vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih, kar mu žaljivo očitajo Organi za BPP. Od leta 1996 dalje je duševno bolan in brez denarja za odvetnike, zato se je moral zastopati sam, kolikor je pač znal. Nikoli mu ni bil zagotovljen odvetnik oziroma pravica 13. člena EKČP, ki jo zagotavlja tudi 15. člen Ustave RS. Opozarja, da je peta alineja 8. člena ZBPP, ki socialno ogroženim v postopku dodelitve pravne pomoči krati pravico do pravnega sredstva, pravno in ustavno nedopustna. Organi za BPP in Upravno sodišče RS ne upoštevajo, da je tožnikova skrbnica njegova bivša soproga, ki ni pravni strokovnjak in tožniku ne more pomagati pri zagotavljanju odvetniškega zastopanja in pri plačilu sodnih taks in stroškov izvedencev, saj ima tudi sama skromno pokojnino. Odločba tožene stranke Bpp 111/2022-8 z dne 29. 08. 2022, ki je bila izdana na podlagi pete alineje 8. člena ZBPP je po mnenju tožnika očitno neskladna s 14. členom, 15. členom, 22. členom in 25. členom Ustave RS ter 6. členom in 13. členom EKČP, zato sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje drugemu Organu za BPP.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravne spise.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi sodišče presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, izdane na podlagi pete alineje 8. člena ZBPP.

7. Med strankama je sporno ali je Organ za BPP z izpodbijano odločbo, izdano v ponovnem postopku, pravilno in zakonito zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev nujne BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 2961/2021 z dne 15. 11. 2021. 8. Na podlagi pete alineje 8. člena ZBPP se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Tožnik v konkretnem primeru prosi za dodelitev nujne BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča glede dodelitve BPP.

9. Po presoji sodišča tožnik neutemeljeno ugovarja, da mu je kršena pravica do pravnega sredstva v postopkih za dodelitev BPP. Pravica do dodelitve BPP namreč ni absolutna, saj se BPP lahko dodeli zgolj v primerih in pod pogoji in merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP). ZBPP v peti alineji 8. člena izrecno omejuje vlaganje prošenj za dodelitev BPP v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP.1 Kot v obrazložitvi izpodbijane odločbe pravilno pojasnjuje že Organ za BPP, se s tem preprečuje veriženje prošenj za dodelitev BPP. Organ za BPP tudi pravilno navaja, da se v takih primerih finančni položaj prosilca oziroma izpolnjenost pogojev za dodelitev BPP iz II. in III. poglavju ZBPP ne presoja, pač pa se že na podlagi določbe 8. člena ZBPP zavrne prošnjo za dodelitev BPP.

10. Tožnik v tožbi zgolj pavšalno ugovarja, da je določba pete alineje 8. člena ZBPP, na kateri temelji izpodbijana odločitev, v neskladju s 5. členom, 14. členom, 15. členom, 22. členom in 25. členom Ustave RS ter s 6. členom in 13. členu EKČP, pri čemer navedenega ne utemelji. S tem v zvezi sodišče pripominja, da na podlagi 23. člena Zakona o ustavnem sodišču z zahtevo začne sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon ali njegov del, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, postopek za oceno njegove ustavnosti. Izključitev upravičenosti stranke do dodelitve BPP iz razlogov, navedenih v posebnem v zakonu, ne utemeljuje očitka nedopustnega posega v ustavno varovane pravice do pravnega sredstva, do enakega varstva pravic v postopku, do enakosti pred zakonom ter uresničevanje in omejevanje pravic. Za nedopusten poseg v navedene ustavne pravice bi lahko šlo, če država ne bi zagotavljala možnosti učinkovitega izvrševanja pravice do sodnega varstva osebam s slabšim premoženjskim položajem z možnostjo dodelitve BPP, vsakomur v takem položaju in pod enakimi pogoji. Ne gre pa za tak primer, ko ima država vzpostavljen sistem dodeljevanja BPP, prosilec pa zakonskih pogojev za dodelitev BPP ne izpolnjuje, ali pa je izvzem BPP iz sistema splošne ureditve dodelitve BPP za določene primere utemeljen s posebnimi stvarnimi razlogi.

11. Po povedanem je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in zakonit, tožba pa je neutemeljena.

12. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker pravno relevantna dejstva, na katerih temelji izpodbijani akt, med strankama niso sporna in sicer, da tožnik vlaga prošnjo za dodelitev BPP v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, kar pa na podlagi pete alineje 8. člena ZBPP ni dopustno.

1 Enako v sodbah Upravnega sodišča RS I U 1998/2018-5 z dne 18. 10. 2018 in I U 709/2020-7 z dne 8. 7. 2020.