Jedro

Sodišče je tisto, ki določa način delitve, upoštevati pa mora upravičene interese solastnikov, saj je prav spor o načinu delitve predmet nepravdnega postopka, vsak solastnik pa mora po vrednosti dobiti toliko, kot mu gre glede na solastninski delež. Prekinitev in napotitev na pravdo je potrebna le, kadar je med udeleženci spor o predmetu delitve oziroma velikosti njihovih deležev.

Izrek

1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 1. točki spremeni tako, da se dodatno k tej točki z vmesnim sklepom ugotovi, da imajo nasprotni udeleženci R. Ž., M. Ž. in S. Ž. pravico do denarnega izplačila razlike med površino, ki bi jim pripadala glede na solastninske deleže na parc. 582/1 in 582/2 k.o. Š., in površino parcele, ki jim pripada v last po izpodbijanem sklepu.

2. Zadeva se vrača sodišču prve stopnje, ki mora o višini denarnega nadomestila odločiti z novim sklepom.

3. Sicer se pritožba zavrne in izpodbijani sklep v 1., 2., 3. in 4. točki potrdi.

4. Predlagateljice same krijejo stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom opravilo delitev nepremičnin parc. št. 582/1 in 582/2 k.o. Š., in sicer tako kot izhaja iz skice delitve, ki je del izvedenskega mnenja izvedenca V. P. z dne 18.8.2008. Razdelilo je tudi druge nepremičnine v solasti nepravdnih strank. Udeležencem postopka je naložilo, da so dolžni drug drugemu dovoliti vložitev zahteve za združitev parc. št. 582/1 in 582/2, k.o. Š. in njuno razdelitev v skladu s skico izvedenca V. P. z dne 18.8.2008. Odločilo je tudi o tem, kako udeleženci trpijo stroške postopka.

Zoper sklep se pritožujejo nasprotni udeleženci, ki se ne strinjajo z delitvijo parcel 582/1 in 582/2 k.o. Š. in predlagajo razveljavitev sklepa. Navajajo, da je sodišče spregledalo njihove zahteve, upoštevalo pa je zahteve predlagateljic. Predlagateljice se ne ukvarjajo s kmetijstvom. Sklicevanje na kmetijsko dejavnost zato ni pravilno. Pot do kozolca bi predlagateljice imele lahko po javni poti. Ni smiselno, da nasprotni udeleženci dobijo od predmetne parcele, ki predstavlja gradbeno zemljišče, 90 m2 manj, saj se sami nikoli niso sklicevali na kmetijsko dejavnost. To je edino gradbeno zemljišče in sta zato nasprotna udeleženca M. Ž. in S. Ž. zainteresirana, da dobita gradbeno parcelo. Predlagateljice, ki so vse preskrbljene, bi morale dobit več kmetijskega zemljišča, ne pa gradbenega. Sodišče bi moralo eno od strank napotiti na pravdo, da bi se ugotovilo, ali obstajajo pogoji za delitev glede na zatrjevano kmetijsko dejavnost. Ker ne soglašajo z delitvijo navedenih parcel, tudi deleži na preostalih parcelah ne bodo ustrezali.

Na pritožbo so odgovorile predlagateljice in predlagale, da jo pritožbeno sodišče zavrne.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče nima pomislekov glede tega, o čemer je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijanim sklepom. Pomisleke ima glede tega, o čemer ni odločeno, pa bi moralo biti.

Kot izhaja iz pritožbe, je sporna fizična delitev parcel 582/1 in 582/2 k.o. Š.. Nasprotniki hočejo drugačen način delitve navedenih parcel. Pritožbene trditve pa v zvezi z načinom delitve niso take, da bi pritožbenemu sodišču vzbudile dvom o pravilnosti načina. Pritožba ne navaja takih razlogov, ki bi kazali, da je odločitev sodišča prve stopnje nesprejemljiva v taki meri, da bi jo bilo treba nadomestiti s tistim, kar ponujajo nasprotni udeleženci. Pritožba je delno celo nasprotujoča, saj najprej trdi, da se predlagatelji ne ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, nato pa jim pritožba ponuja več kmetijskega zemljišča, češ da so predlagateljice preskrbljene. Preskrbljenost pa ni okoliščina, ki bi bila pomembna pri delitvi nepremičnin. Upoštevati je namreč treba le upravičen interes (2. odst. 70 .člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ). Sodišče prve stopnje je o fizični delitvi pravilno odločilo, saj nasprotni udeleženci pridobijo gradbeno zemljišče, kar je bil tudi njihov predlog, le da ne povsem tako, kot so pričakovali. Sicer pa iz skice – list. št. 141 – izhaja, da se v pretežnem delu pokriva tisto, kar zahtevajo nasprotniki in tisto, kar je odločilo sodišče prve stopnje. Če se vzame, da je skica orientirana proti severu, tedaj nastaja le manjša razlika na južnem in SZ delu. Poudariti je treba, da je sodišče tisto, ki določa način delitve, kot že rečeno pa mora upoštevati upravičene interese solastnikov (že citirani 2. odst. 70. člena SPZ). Sodišče prve stopnje je ta interes v zadostni meri upoštevalo pri eni drugi stranki: nasprotniki dobijo gradbeno parcelo, kar je njihov interes, ki ga tudi v pritožbi poudarjajo. Tudi sicer je sodišče prve stopnje v zvezi z interesom ene in druge stranke zapisalo dovolj razlogov, ki jih pritožbeno sodišče sprejema in jih zato ne bo ponavljalo. Pritožbeno sodišče ne sprejema pritožbenih razlogov, ki se nanašajo na ukvarjanje s kmetijsko dejavnostjo. Sodišče prve stopnje je namreč v spisovnih podatkih in dokaznem gradivu imelo dovolj podlage za ugotovitev interesa predlagateljic, ki se nanaša na kmetijsko dejavnost. Sodišče prve stopnje je ogled na kraju samem skupaj z izvedencem opravilo kar dvakrat. Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov glede načina delitve navedenih parcel. Prav zato, ker se solastniki niso mogli sporazumeti, je odločilo sodišče. Če bi se, intervencija sodišča ne bi bila potrebna. Samo dejstvo, da se predlagateljice z delitvijo ne strinjajo, tako nima posebnega pomena. Seveda pa nesoglasje z načinom delitve tudi ni razlog za napotitev na pravdo, kar zatrjuje pritožba. Prav spor o načinu delitve je predmet nepravdnega postopka. Prekinitev je potrebna, kadar je med udeleženci spor o predmetu delitve oziroma velikosti njihovih deležev (3. odst. 118. člena Zakona o nepravdnem postopku – ZNP). Res pa je pri odločanju sodišče prve stopnje spregledalo, ali pa napačno razlagalo eno od osnovnih načel delitvenega postopka: vsak solastnik mora po vrednosti dobiti toliko, kot mu gre glede na solastninski delež. O tem je treba odločiti v sklepu o delitvi.

Sodišče prve stopnje ugotavlja, da so pri delitvi spornih dveh parcel, torej 582/1 in 582/2 k.o. Š. nasprotniki dobili manj, kot bi jim šlo glede na solastninske deleže. Delitev ostalih nepremičnin v pritožbi ni sporna. Pritožniki trdijo le, da bi morala biti drugačna glede na to, da se ne strinjajo z delitvijo parcel 582/1 in 582/2. Ko je torej sodišče prve stopnje ugotovilo, da je optimalna taka delitev, po kateri nasprotniki pridobijo nekaj manj zemljišča, kot bi jim šlo glede na solastninske deleže, bi sodišče o razliki moralo odločiti, vendar ni. O tem govori obrazložitev sklepa (stran 9), vendar je obrazložitev brez pomena, saj pravnomočen postane izrek, ne pa obrazložitev. Ne glede na to pa stališče sodišča prve stopnje v tem delu tudi ni pravilno. Prav nobene podlage ni za to, da bi sodišče izdalo dodaten sklep po tem, ko bo opravljena parcelacija. Gre za negotov bodoč dogodek, na katerega sodišče nima nobenega vpliva. Tudi ni jasno, ali sodišče šteje delitev za opravljeno in zadevo za zaključeno. Iz izreka sklepa se razume, da je postopek končan, iz obrazložitve pa ne.

Vendar pa pritožbeno sodišče glede na naravo nepravdnega postopka, ki je med drugim v tem, da se v tem postopku urejajo razmerja med udeleženci in torej ne gre za vezanost na zahtevek tako kot v pravdnem postopku, ugotavlja, da navedeno ne predstavlja take kršitve, zaradi katere bi sklepa ne bi bilo mogoče preizkusiti (primerjaj 1. člen ZNP). Ugotavlja, da je mogoča sprememba sklepa na drugi stopnji z izdajo vmesnega ugotovitvenega sklepa o usodi razlike v površini zemljišča ob analogni uporabi 1. odst. 315. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Sodišče prve stopnje je torej materialno pravo, določbe SPZ o načinu delitve, napačno uporabilo, ker ni odločilo o razliki v površini. Pritožbeno sodišče je zato sklep v tem obsegu spremenilo tako, da je odločilo o tem, da imajo nasprotniki pravico do denarnega nadomestila glede razlike. Sodišče prve stopnje pa bo moralo takoj, torej v tem postopku, odločiti tudi o višini denarnega nadomestila. To, da parcela še ni geodetsko odmerjena, združena in nato razdeljena kot odloča sodišče prve stopnje v 3. točki izreka sklepa, ni ovira za odločitev. Izvedenec mora za potrebe postopka izračunati površino tistega, kar pridobijo predlagatelji in površino tistega, kar pridobijo nasprotni udeleženci, neodvisno od kasnejšega postopka delitve parcel. V tem postopku torej ne gre za geodetsko delitev, pač pa zgolj za matematični izračun tistega, kar dobi eden in drugi. Sodišče prve stopnje pa bo moralo o razliki v površini in o denarnem nadomestilu takoj odločiti. Če bi se kasneje po geodetski odmeri izkazalo, da pri eni ali drugi stranki ne gre za enake površine, bo imela prikrajšana stranka pravico zahtevati povračilo razlike, sporazumno ali v pravdi.

Odločitev pritožbenega sodišča tako temelji na 353. členu ZPP in 5. alineji 358. člena ZPP, oboje v zvezi s 37. členom ZNP.

Ker v nepravdnem postopku vsaka stranka krije svoje stroške (1. odst. 35. člena ZNP), morajo predlagateljice same kriti stroške odgovora na pritožbo.