- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sodba II Cp 1292/99
ECLI:SI:VSLJ:1999:II.CP.1292.99 Civilni oddelek
Povzetek
- Utemeljenost terjatveAli je tožena stranka dolžna poravnati terjatev, ki jo je tožeča stranka utemeljila z dokazi?
- Dokazno bremeKdo nosi dokazno breme v pravdnem postopku in kakšne so posledice nepredložitve dokazov?
- Zakonitost izvršbeAli je bila izvršba zakonita glede na predložene dokaze in dejansko stanje?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Vsaka stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tožeča stranka je predlagala dokaze, ki jih je sodišče prve stopnje izvedlo in na njihovi podlagi presodilo, da je terjatev utemeljena, kar je tudi obrazložilo. Medtem za svoje navedbe tožena stranka ni predložila nobenih dokazov ne v postopku pred sodiščem prve stopnje ne v pritožbi.
Izrek
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je na ugovor dolžnika, sedaj toženca, zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavilo sklep o izvršbi v delu, s katerim je dovolilo izvršbo, in o zahtevku tožnice, da ji je toženec dolžan poravnati 18.114,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter stroške postopka, nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Z izpodbijano sodbo je nato odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I 97/05259 z dne 7.2.1997, v 1. in 3. točki izreka v celoti v veljavi, toženi stranki pa je naložilo plačilo nadaljnjih pravdnih stroškov v znesku 9.000,00 SIT.
Zoper takšno sodbo se je pritožil toženec, smiselno zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, in navaja, da je leta 1993 izgubil hranilno knjižico, vendar negativnega salda na njej ni imel. Zato ni kriv za nekaj, kar ga dolžijo.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je v pravdnem postopku popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje. Na podlagi določbe 219. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tožeča stranka je predlagala dokaze, ki jih je sodišče prve stopnje izvedlo in na njihovi podlagi presodilo, da je terjatev utemeljena, kar je tudi obrazložilo. Dne 5.3.1993 je negativni saldo tožene stranke znašal 17.882,10 SIT, tako da skupaj z obrestmi do 4.6.1993 v znesku 232,08 SIT dolguje 18.114,00 SIT glavnice. Datumi in zneski dvigov izhajajo iz knjigovodske kartice za toženčevo hranilno vlogo in iz potrdil o dvigih. Medtem tožena stranka v pritožbi vztraja pri svojih prejšnjih navedbah, da na hranilni knjižici ni imela negativnega stanja in da jo je leta 1993 izgubila. Zanje pa ni predložila nobenih dokazov ne v postopku pred sodiščem prve stopnje ne v pritožbi. Tožena stranka je dolžna kot deponent poravnati dolgovani saldo na podlagi določbe 2. odstavka 1037. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur.l. SFRJ 29/78 - 57/89).
Zato in ker ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi določbe 2. odstavka 365. člena ZPP, je sodišče druge stopnje na podlagi določbe 368. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.
Na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99, je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe ZPP, Ur.l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90, in RS, št. 55/92.