Posredovanje osebnih podatkov najemnika stanovanja občini

Datum

03.06.2026

Številka

07120-1/2026/239

Kategorije

Občine, Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede zahteve občine, ki od lastnika stanovanja zahteva posredovanje osebnih podatkov najemnika stanovanja, za namen odločanja glede zaračunavanja pavšalne letne turistične takse lastnikom stanovanj, v katerih ni prijavljenih oseb s stalnim prebivališčem, in se uporabljajo v počitniške namene.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1, 10/26 – ZP-1L; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP meni, da bi občina v upravnih postopkih, ki jih vodi v okviru opravljanja svojih nalog, (osebne) podatke, ki jih potrebuje za namen vodenja teh postopkov, bila upravičena pridobivati sama v skladu z določili področne zakonodaje (zlasti 34.a, in 139. člen ZUP). Uradna oseba, ki vodi postopek, si namreč preskrbi po uradni dolžnosti podatke o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco organ, ki je pristojen za odločanje. Enako ravna uradna oseba glede dejstev, o katerih vodi uradno evidenco kakšen drug državni organ oziroma organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila.

Upravljavci registra stalnega prebivalstva, matičnega registra, evidence registriranih vozil in centralnega registra prebivalstva na način, ki je določen za izdajo potrdila (179. člen ZUP), posredujejo upravičencu, ki izkaže zakoniti interes (npr. lastnik stanovanja, če je to potrebno za namen dokazovanja obstoja izjeme glede obveznosti plačevanja turistične takse) za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja, naslednje osebne podatke: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma stalni ali začasni naslov prebivališča v drugi državi, navedba lastnika ali uporabnika vozila, naslov za vročanje ali datum smrti posameznika, zoper katerega ali v zvezi s katerim uveljavlja svoje pravice.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. IP kot nadzorni organ na področju varstva osebnih podatkov v okviru mnenja tako ne more presojati, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za vpogled oziroma posredovanje osebnih podatkov posamezniku, ampak v nadaljevanju podaja splošna pojasnila.

IP uvodoma pojasnjuje, da tretji odstavek 28. člena Zakona o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 52/16, 36/21, 3/22 – ZDeb, 62/24 – ZUOPUE; v nadaljevanju: ZPPreb-1) določa, da je obdelava osebnih podatkov iz registra stalnega prebivalstva dopustna le v obsegu, ki je potreben za uresničevanje namena iz prvega odstavka navedenega zakona, torej za potrebe spremljanja stanja in gibanja prebivalstva za potrebe državnih organov in drugih uporabnikov, ki te podatke potrebujejo za opravljanje predpisanih nalog zaradi zagotavljanja elektronskega vročanja, ter zaradi izvajanja statističnih in drugih raziskovanj, za katere imajo zakonsko podlago. ZPPreb-1 v 34. členu določa, da podatke iz registra stalnega prebivalstva lahko uporabljajo upravne enote, ministrstvo za notranje zadeve, diplomatsko predstavništvo ali konzulat RS, ministrstvo za zunanje zadeve, policija in občinski inšpektorji za opravljanje svojih zakonskih nalog. Podatke lahko uporabljajo tudi drugi uporabniki, ki imajo za uporabo podatkov podlago v zakonu ali mednarodni pogodbi oziroma imajo za uporabo in pridobivanje podatkov pisno privolitev posameznika, na katerega se podatki nanašajo.

V skladu s prvim odstavkom 9. člena ZPPreb stanodajalec upravni enoti prijavi začasno prebivališče posameznika, ki pri njem začasno prebiva več kot sedem dni, in sicer v osmih dneh od dneva naselitve. V skladu s prvim odstavkom 10. člena ZPPreb državljan in tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje, ki začasno prebiva zunaj naslova stalnega prebivališča, vendar ne pri stanodajalcu ali gostitelju, in bo na tem naslovu prebival več kot 90 dni, upravni enoti prijavi začasno prebivališče v osmih dneh od dneva začasne naselitve. Podatki o osebah, ki začasno bivajo na določenem naslovu, se torej  vodijo v uradnih evidencah. Zakon o centralnem registru prebivalstva (Uradni list RS, št. 72/06 – UPB, 3/22 – ZDeb, 32/24; v nadaljevanju: ZCRP) v 3. členu določa, da je Centralni register prebivalstva (v nadaljevanju: CRP) osrednja zbirka podatkov:

-o državljanih, ki imajo stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in tujcih, ki imajo dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje v Republiki Sloveniji,

-o državljanih, ki so stalno ali začasno, za več kot tri mesece, odsotni iz Republike Slovenije,

-o tujcih, ki v Republiki Sloveniji nimajo dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje, imajo pa določene pravice ali obveznosti na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, davkov, iz humanitarnih razlogov ali na drugem področju, če je tako določeno z zakonom.

Nadalje ZCRP v drugem odstavku 23. člena določa, da imajo uporabniki osebnih podatkov, ki imajo zakonsko podlago za pridobivanje podatkov in uporabniki, ki so pooblaščeni z osebno pisno privolitvijo posameznika, na katerega se podatki nanašajo, pa v zakonu oziroma pooblastilu nimajo konkretno opredeljenih podatkov, do katerih so upravičeni, pravico iz CRP dobiti naslednje podatke: ime in priimek, kraj rojstva, leto rojstva, spol, državljanstvo, prebivališče in vrsta prebivališča.

IP sicer splošno pojasnjuje, da je za obdelavo osebnih podatkov s strani občin še vedno bistven področni predpis v smislu točke (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov - Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE, 62/24 – odl. US, 102724 – ZLV-K, 83/25 – ZOUL, 10/26; v nadaljevanju: ZLS), ki pooblastila občine glede obdelave osebnih podatkov opredeljuje v 21.a členu v povezavi z 21. členom ZLS. V prvem odstavku slednjega  je določeno, da občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom, v drugem odstavku istega člena pa je določeno zlasti katere naloge občina opravlja za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev

Občina v skladu s prvim odstavkom 21.a člena ZLS pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe. Občina torej lahko, kot IP pojasnjuje v nadaljevanju in kot določajo področni predpisi,  pridobiva in nadalje obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje zgoraj navedenih nalog iz svoje pristojnosti. Nadalje je v 21. a členu ZLS določeno, da občina pridobiva in obdeluje o posameznikih naslednje osebne podatke: EMŠO, osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva oziroma datum smrti, podatke o osebnih vozilih, podatke o nepremičninah ter druge osebne podatke v skladu z zakonom. Občina pridobiva osebne podatke neposredno od posameznika, na katerega se podatki nanašajo, lahko pa jih na podlagi zahteve, ki vsebuje navedbo pravne podlage obdelovanja osebnih podatkov, pridobi tudi od upravljavca CRP, matičnega registra, zemljiškega katastra ali drugega upravljavca, če tako določa zakon. Upravljavec zbirke podatkov mora občini omogočiti dostop tudi do drugih podatkov iz zbirke, če je to določeno z zakonom in če te podatke občina potrebuje za izvajanje svojih z zakonom določenih pristojnosti.

Pravne podlage za pridobivanje osebnih podatkov v okviru upravnih postopkov sicer, kot pojasnjeno zgoraj, določa tudi Zakon o splošnem upravnem postopku - ZUP (npr. 34.a in 139. člen).

IP dodaja, da sicer upravljavci registra stalnega prebivalstva, matičnega registra, evidence registriranih vozil in centralnega registra prebivalstva na način, ki je določen za izdajo potrdila (179. člen ZUP), posredujejo upravičencu, ki izkaže zakoniti interes (npr. lastnik stanovanja, če je to potrebno za namen dokazovanja obstoja izjeme glede obveznosti plačevanja turistične takse) za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja, naslednje osebne podatke: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma stalni ali začasni naslov prebivališča v drugi državi, navedba lastnika ali uporabnika vozila, naslov za vročanje ali datum smrti posameznika, zoper katerega ali v zvezi s katerim uveljavlja svoje pravice.

Na podlagi navedenega IP meni, da bi občina v upravnih postopkih, ki jih vodi v okviru opravljanja svojih nalog, (osebne) podatke, ki jih potrebuje za namen vodenja teh postopkov, bila upravičena pridobivati sama v skladu z zgoraj predstavljenimi določili področne zakonodaje, pri čemer bi načeloma v opisanem primeru morala verjetno te podatke pridobivati sama in ne preko lastnika stanovanja. Ob tem IP opozarja na načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov zaposlenih, kolikor je nujno potrebno za izpolnitev namena v konkretnem primeru (ugotovitev oprostitve plačila letne turistične takse).

IP sklepno ponavlja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za obdelavo osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določena obdelava osebnih podatkov zakonita. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov, ki nosi tudi odgovornost za tovrstno opravljeno presojo.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka