Jedro

Ker je glede na določbo 2. odst. 399. čl. ZKP pritožba zoper odločitev izvenobravnavnega senata, opredeljenega v 6. odst. 25. čl. ZKP, dovoljena samo izjemoma in sicer tedaj, kadar tako določa zakon, sodišče druge stopnje ni presojalo pritožbenih navedb pooblaščenca oškodovanca kot tožilca, ki se je pritožil zoper sklep izvenobravnavnega senata, s katerim je ta zavrnil njegov predlog za dopolnitev preiskave, saj zakon takšne pritožbe ne dopušča. Njega pritožbo je zato zavrglo kot nedovoljeno.

Izrek

Pritožba pooblaščenca oškodovanca kot tožilca se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Kranju zavrnil predlog oškodovanca kot tožilca za dopolnitev preiskave, ki jo je opravil preiskovalni sodnik istega sodišča zoper obd. I.S. in A.T., zaradi kaznivih dejanj po čl. 134/1 in 137/1 KZ. Zoper takšen sklep se je pritožil pooblaščenec oškodovanca kot tožilca brez navedbe pritožbenega razloga in predlagal, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep odpravi oziroma spremeni tako, "da se preiskava zoper osumljenega Tufka dopolni". Pritožba ni dovoljena. Glede na določbo II. odst. 399. čl. ZKP je pritožba zoper odločitev izvenobravnavnega senata, opredeljenega v VI. odst. 25. čl. ZKP, dovoljena samo izjemoma, torej tedaj, kadar tako določa zakon. Tako je pritožba dovoljena zoper sklep senata o uvedbi preiskave (čl.169/VII ZKP), zoper sklep senata o zahtevi predsednika senata za ustavitev postopka (čl. 271/III ZKP) ter v primerih odreditve in podaljšanja pripora (čl. 202/IV, 205/II in 207/III ZKP). Ker ob povedanem ni mogoče presojati utemeljenosti pritožbenih navedb pooblaščenca oškodovanca kot tožilca, saj zoper odločbo izvenobravnavnega senata, izdano zaradi nestrinjanja preiskovalne sodnice z zahtevo za dopolnitev preiskave pritožba ni dovoljena, pri čemer takšne ugotovitve ne more spremeniti niti nepravilen pravni pouk v izpodbijanem sklepu, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrglo kot nedovoljeno, kar je v skladu z določbo III. odst. 402. čl. ZKP.