Jedro

Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper sklep o podaljšanju pripora po poteku osmih dni, se kot prepozna zavrže (2. odstavek 423. člena v zvezi s 3. odstavkom 421. člena ZKP).

Izrek

Zahteva zagovornice obdolženega D.O. za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim pravnomočnim sklepom je bil zoper obdolženega D.O. na podlagi preizkusa opravljenega po 2. odstavku 272. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) iz razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP pripor podaljšan še po vložitvi obtožnice.

Zoper ta pravnomočni sklep je zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 1. odstavka 371. člena ZKP obdolženčeva zagovornica vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Vrhovni državni tožilec v odgovoru na zahtevo navaja, da zatrjevane kršitve zakona niso podane in zato zahteva ni utemeljena.

Zahteva za varstvo zakonitosti je prepozna.

Po 3. odstavku 421. člena ZKP smejo obdolženec, zagovornik in osebe iz 2. odstavka 367. člena ZKP vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti v roku osmih dni, če gre za odločbo iz 4. odstavka 420. člena ZKP, od dneva, ko je obdolženec sprejel pravnomočno sodno odločbo.

Po 2. odstavku 88. člena ZKP se dan, ko je bila opravljena vročitev, od katerega je treba računati rok, ne všteje v rok, temveč se za začetek roka vzame prvi naslednji dan. Če je zadnji dan roka državni praznik, sobota ali nedelja, ali kakšen drug dan, ko se pri državnem organu ne dela, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika (4. odstavek 88. člena ZKP).

Iz vročilnice je razvidno, da je bil sklep sodišča druge stopnje obdolženemu D.O. vročen v petek, dne 18.11.2005. Ker je bila zadnji dan roka 26.11.2005 sobota, se je rok za vložitev zahteve iztekel s pretekom prvega prihodnjega delavnika, to je v ponedeljek, dne 28.11.2005. Obdolženčeva zagovornica je zahtevo za varstvo zakonitosti vložila neposredno na Okrožnem sodišču v Celju dne 29.11.2005, torej dan po izteku roka. Glede na to, da je izredno pravno sredstvo vložila prepozno, je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP zavrglo.