- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 2155/2013
ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CP.2155.2013 Civilni oddelek
Povzetek
- Uveljavljanje lastninske pravice v pravdiAli lahko etažni lastniki uveljavljajo sodno varstvo lastninske pravice na pripadajočem zemljišču v pravdi, kljub obstoju posebnega postopka po ZVETL?
- Pristojnost sodiščaKatero sodišče je pristojno za odločanje o uveljavljanju lastninske pravice na pripadajočem zemljišču?
- Sodno varstvo lastninske praviceAli je mogoče etažnim lastnikom odreči sodno varstvo njihove lastninske pravice?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Etažnim lastnikom, ki uveljavljajo sodno varstvo lastninske pravice na pripadajočem zemljišču (ugotovitev obstoja lastninske pravice) v pravdi, tega varstva ni mogoče odreči ter zadeve odstopiti nepravdnemu sodišču.
Izrek
Pritožbi se ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je v tej pravdni zadevi sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi. Odločilo je še, da bo zadeva po pravnomočnosti tega sklepa odstopljena v reševanje Okrajnemu sodišču na Jesenicah. V obrazložitvi je pojasnilo, da lahko tožeča stranka svojo pravico uveljavlja v postopku po ZVETL (1). Sklenilo je, da gre za specialen postopek, za katerega je pristojno Okrajno sodišče v nepravdnem postopku.
2. Proti sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka. Sklicuje se na pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Trdi, da ustaljena sodna praksa jasno pove, da ZVETL ni ukinil možnosti lastnikov stavb, da zahtevek na pripadajočem zemljišču uveljavljajo v pravdi. Izbira, v kakšnem postopku bo stranka uveljavljala svojo pravico, je njegova.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Pritožnik se utemeljeno sklicuje na sodno prakso vrhovnega sodišča (2). Vrhovno sodišče je v obeh odločbah podalo jasno pravno stališče, da postopek po ZVETL zgolj dopolnjuje dotlejšnje sodno varstvene možnosti ter da postopek po ZVETL ne spreminja temeljnih postulatov civilnega prava. K obema citiranima odločbama lahko pritožbeno sodišče doda še odločbo II Ips 265/2012, v kateri je takšno stališče še zaostreno. Možnost postopka po ZVETL je namreč tam celo odrečena vsem tistim, ki imajo možnost svojo pravico uveljavljati po določbah SPZ (3). Zaključni argument vrhovnega sodišča je, da postopek po ZVETL sicer res uzakonja procesno preprostejše rešitve, a je prav zato pravnomočni sklep po ZVETL pravno šibkejši. Zaradi zamejenega kroga vprašanj, ki se v postopku po ZVETL rešujejo, morebitna kasnejša pravda ni izključena.
5. Pritožbenemu sodišču v tej zadevi se ni treba ukvarjati z vprašanjem, ali bi tožeča stranka te pravde sploh lahko bila legitimirana po ZVETL (zadeva v obravnavani zadevi vendarle ni identična s tisto, o kateri je vrhovno sodišče odločalo pod opr. št. II Ips 265/2012). Zadošča že ugotovitev, da tožeči stranki ni mogoče odreči sodnega varstva njene stvarne pravice (drugi odstavek 2. člena ZPP). Takšno sodno varstvo je s tožbo zasnovala, pri takšnem sodnem varstvu vztraja tudi v pritožbi, zato bo takšno sodno varstvo tudi dobila.
6. Ker je zanj pristojno Okrožno sodišče v Kranju (32. člen ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje, ki se te pristojnosti brani, razveljavilo. Procesno pooblastilo za odločitev je podano v 3. točki 365. člena ZPP.
(1) Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (Ur.l. RS št. 45/2008 in kasnejše spremembe tega predpisa).
(2) II Ips 71/2011 in II Ips 13/2012
(3) Stvarnopravni zakonik (Ur. l. RS št. 87/2002 ter poznejše spremembe tega predpisa)