U-I-288/02

5. 12. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Franca Kmetiča iz Moravč na seji dne 5. decembra 2002

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 68. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 31/93, 65/98 in 66/2000) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija 68. člen Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen), ker naj bi določal rok 7. 6. 1993 za vložitev začasne odredbe in s tem povzročal krivico tistim upravičencem, katerim upravne enote do tega datuma niso izdale odločbe o vrnitvi zemljišč. Navaja, da so bila njegovemu očetu podržavljena zemljišča in da je bila zahteva za denacionalizacijo zavržena, ker 31. člen ZDen omogoča le vrnitev zemljišča prejšnjemu lastniku, ki pa je že pokojni. Odločbo, da so dediči postali lastniki, naj bi prejeli šele 24. 7. 1998. Pred tem datumom naj bi bili le uporabniki in ne lastniki. Zato naj bi ne imeli možnosti urejati postopkov v zvezi z zemljišči.

B.

2.Po drugem odstavku 162. člena Ustave lahko da pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakonske norme, kdor izkaže svoj pravni interes. Po drugem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) je pravni interes podan, če izpodbijana določba posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Iz tega pa po ustaljenem stališču Ustavnega sodišča izhaja, da je pravni interes podan le tedaj, če bi razveljavitev izpodbijane določbe vplivala na pobudnikov pravni položaj.

3.Iz navedb v pobudi ni razvidno, kako naj bi se pobudnikov pravni položaj glede zemljišča, za katerega sam navaja, da je postalo last dedičev, spremenil z morebitno razveljavitvijo 68. člena ZDen. Iz priloženega dopisa Upravne enote Ljubljana, Izpostava Bežigrad, št. 351-D-97/94-34100 z dne 24. 7. 1998 je razumeti, da je pridobil solastnino na zemljišču na podlagi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 44/97 - v nadaljevanju ZLNDL). Z uveljavitvijo tega zakona so nepremičnine postale last tistih fizičnih oseb, ki so na nepremičninah imele pravice uporabe (2. in 7. člen ZLNDL).

Pobudnik je torej pridobil lastninsko pravico na zemljišču na podlagi ZLNDL in ne v denacionalizacijskem postopku na podlagi določb ZDen. Zato tudi navedbe o zavrženju zahteve za denacionalizacijo leta 1995, ker 31. člen ZDen omogoča le denacionalizacijo prejšnjemu lastniku, niso relevantne.

4.Pobudnik je pobudi priložil tudi poziv Upravne enote št. 351D- 3/99-11 z dne 28. 3. 2002 na dopolnitev vloge za denacionalizacijo dela parcele št. 686/2, s katerim je bil pobudnik med drugim tudi obveščen, da je zamudil rok za vložitev vloge za izdajo "začasne odredbe v skladu z 68. členom ZDen", zaradi česar naj bi mu ugasnila pravica do denacionalizacije dela zemljišča v naravi. Pobudnik ne navaja, da na katerem od zemljišč oziroma delu podržavljenega zemljišča ni pridobil lastninske pravice na podlagi omenjenih določb ZLNDL. Če lastninske pravice na podlagi tega zakona ni mogel pridobiti, ker na zemljišču ob uveljavitvi ZLNDL ni imel pravice uporabe, bi bilo iz navedenega obvestila mogoče sklepati, da še teče postopek za denacionalizacijo dela zemljišča. Kljub temu pobudnik tudi v tem delu ni izkazal, da bi se njegov pravni položaj spremenil z morebitno razveljavitvijo 68. člena ZDen.

5.Rok 7. 6. 1993, ki je sicer omenjen v navedenem dopisu Upravne enote, Izpostave Bežigrad, z dne 28. 3. 2002, namreč ni določen z 68. členom ZDen, temveč ga je določal 11. člen Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92 - v nadaljevanju ZLPP). Ta je v 15. členu določil tudi, da je upravičenec upravičen le do odškodnine v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada v primeru, če v roku iz 11. člena ni vložil predloga za izdajo začasne odredbe. Od uveljavitve ZLPP tudi ni bilo več mogoče uveljavljati zavarovanja zahtev za denacionalizacijo po 68. členu ZDen v tistih primerih, v katerih se je podržavljeno premoženje nahajalo med sredstvi podjetij, ki so se preoblikovala po določbah ZLPP.

6.Pobudnik določb ZLPP ne izpodbija, za izpodbijanje 68. člena ZDen pa po navedenem ni izkazal pravnega interesa. Zato je bilo treba pobudo zavreči.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS in prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić