Jedro

Okoliščina, da je z uporabo motornega vozila prizadeta škoda delavcu zavarovanca - tožeče stranke in ima škodni dogodek naravo nesreče pri delu, ne izključuje odškodninske odgovornosti zavarovalnice na podlagi obveznega zavarovanja pred odgovornostjo za škodo oziroma na to zavarovanje navezano zavarovanje AO-plus. O nevarnosti stvari govorimo zaradi načina, kako se uporablja, zato je potrebno v vsakem posameznem primeru ugotoviti, ali vozilo pomeni tako nevarno stvar, da je zanjo opravičena objektivna odgovornost. Pojem uporabe vozila v zavarovalnem pravu je širši od obligacijskopravnega pojma.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrže končni odločbi.

Obrazložitev

Tožeča stranka je s tožbo zahtevala od toženke plačilo zavarovalne vsote zaradi škode, ki jo je utrpela s plačilom odškodnine svojemu delavcu zaradi nezgode pri delu. Zoper sodbo sodišča prve stopnje, ki je tak zahtevek zavrnilo, se je tožnica pritožila zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materijalnega prava.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba utemeljena iz naslednjih razlogov: Prvostopno sodišče je ugotovilo, da je tožeča stranka morala po sodbi sodišča združenega dela plačati svojemu delavcu odškodnino za poškodbe, ki jih je utrpel, ko je med pripravami na vožnjo in pritrjevanju cerade padel z lestve - torej za nesrečo pri delu. Štelo je, da je potrebno razlikovati nesrečo pri delu od prometne nesreče, poleg tega je po splošnih pogojih zavarovanja zavarovana le škoda iz telesne poškodbe nastale pri uporabi motornega vozila. Takšni pravni zaključki pa so delno napačni, delno pa preuranjeni.

Okoliščina, da je z uporabo motornega vozila prizadeta škoda delavcu zavarovanca - tožeče stranke in ima škodni dogodek naravo nesreče pri delu, ne izključuje odškodninske odgovornosti zavarovalnice na podlagi obveznega zavarovanja pred odgovornostjo za škodo oziroma na to zavarovanje navezano zavarovanje AO-plus. Sodišče prve stopnje se v razlogih sodbe sklicuje na splošne pogoje zavarovanja, vendar iz dokaznega sklepa izhaja, da ni izvedlo tega dokaza. V 6. členu pogojev zavarovanja AO-plus-85 je določeno, da veljajo splošni pogoji osnovnega zavarovanja. Torej je odgovor na vprašanje o obratovnju potrebno iskati v splošnih pogojih obveznega zavarovanja.

Pri ponovnem odločanju bo sodišče prve stopnje moralo upoštevati, da zakon o obligacijskih obveznostih govori o odgovornosti za škodo nastalo z nevarno stvarjo ali dejavnostjo. O nevarnosti stvari govorimo zaradi načina, kako se uporablja. Zato je potrebno v vsakem posameznem primeru ugotoviti, ali vozilo pomeni tako nevarno stvar, da je zanjo opravičena objektivna odgovornost (glej Cigoj: Avtomobilist, Ljubljana 1982, str.23). Tožnica je z obveznim zavarovanjem in nanj vezanim AO-plus zavarovanjem zavarovala event. škode iz svoje krivdne ali objektivne odgovornosti.

Pojem uporabe vozila v zavarovalnem pravu je širši od obligacijskopravnega pojma. Tako bo potrebno oceniti, ali priprava za pot - konkretno pritrjevanju cerade po naložitvi tovora, vendar ne pomeni obratovanja, ki je zavarovano s sklenjeno pogodbo oz. splošnih pogojih, ki veljajo za to pogodbo.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu 3.odst. 166. člena ZPP.