Jedro

Zgolj zatrjevana izguba zaslužka, do katere naj bi prišlo zaradi zavrnitve zahteve za overitev tehtnic, še ne pomeni tiste hujše škodljive posledice, ki bi jo bilo potrebno ob njeni verjetni izkazanosti odvrniti z začasno odredbo. Zahteva za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi sodišče naložilo upravnemu organu nadaljevanje redne overitve tehtnic, je neustrezna, ker bi s tako odredbo sodišče poseglo v z Zakonom o meroslovju določen postopek in pogoje za overitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, št. U 284/2000-5 z dne 12.12.2000.

Obrazložitev

V upravnem sporu je izpodbijana odločba tožene stranke z dne 16.10.2000, s katero je ta zavrnila pritožbo tožeče stranke proti prvostopenjski odločbi Urada za standardizacijo in meroslovje, v sestavi tožene stranke z dne 31.7.2000, s katero je bila zavrnjena zahteva tožeče stranke za overitev meril (tehtnice, ki se uporablja pri opravljanju zlatarske dejavnosti) z dne 10.3.2000, proizvajalca S., z označbo tipa PT 600, merilno območje 5 g - 600 g, s tovarniško številko ... Dne 5.12.2000 je tožeča stranka vložila zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero je predlagala, da sodišče odloči, da je tožena stranka do izdaje pravnomočne sodne odločbe v tem upravnem sporu dolžna še naprej opravljati redne overitve tehtnic tipa PT 600, proizvajalca S. iz Nemčije.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Po presoji sodišča, ki je zahtevo obravnavalo po 2. odstavku 69. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) tožeča stranka ni izkazala v zahtevi za izdajo začasne odredbe zatrjevanega zakonskega pogoja, da je izdaja začasne odredbe verjetno izkazana za potrebno, zato da se odvrnejo hujše škodljive posledice. V zahtevi za izdajo začasne odredbe je tožeča stranka le pavšalno zatrjevala, da bo zaradi izpodbijanega akta nastala velika gospodarska škoda, saj 150 zlatarjev, ki jim zadevne tehtnice predstavljajo nujno delovno sredstvo, ne bo moglo več poslovati (redna overitev tehtnic poteče v decembru mesecu leta 2000). Listine (izpisek poslovnih partnerjev, dopisi), ki jih je tožeča stranka priložila zahtevi, pa predstavljajo zgolj okoliščino o njeni poslovni dejavnosti kot tudi, da njeni poslovni partnerji opozarjajo na svojo izgubo, če zadevna merila (tehtnice) ne bodo overjena. Ker tožeča stranka s tožbo izpodbija upravni akt tožene stranke, ki se nanaša na zavrnitev zahteve za overitev točno določenega tipa merila (tehtnice), ki ga sama poseduje, po presoji sodišča prve stopnje zgolj pavšalno zatrjevanje o gospodarski škodi, ki naj bi nastala njenim poslovnim partnerjem (ne pa tudi tožeči stranki sami), ne predstavlja takšnih hujših škodljivih posledic za samo tožečo stranko, ki bi jih bilo potrebno z izdajo začasne odredbe odvrniti.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da ne gre samo za odvrnitev hujših škodljivih posledic, ki jih že trpijo njeni poslovni partnerji, temveč tudi za odvrnitev hujših škodljivih posledic, ki jih dnevno trpi sama. V okviru svoje gospodarske dejavnosti opravlja kot pooblaščenka svojih poslovnih partnerjev ves administrativno - tehnični postopek v zvezi z rednim overjanjem tehtnic. Ni samo uvoznik tehtnic, temveč tehtnice tudi servisira. Servisiranje in kalibracija tehtnic pa v strukturi finačnih prilivov pomenita več kot 26 % njenih prihodkov. Če tehtnice ne bodo overjene, jih ne bo mogla servisirati in s tem bo dnevno izgubila več deset tisoč tolarjev zaslužka, kar pomeni, da tožeči stranki nastajajo hujše škodljive posledice, ki na letni ravni presegajo 46.076.009,00 tolarjev prometa. Če pade promet pri servisu tehtnic za 26 %, to pomeni, da gospodarska družba posluje z izgubo in ne more pokrivati svojih tekočih obveznosti, posledica tega pa bo tudi odpuščanje zaposlenih delavcev, ki delajo kot serviserji.

Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi in podrejeno, da sklep razveljavi v celoti in zadevo vrne v ponovno obravnavo.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge. Po 2. odstavku 69. člena ZUS lahko tožeča stranka zahteva izdajo začasne odredbe tudi za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, predvsem pri trajajočih pravnih razmerjih, verjetno izkaže za potrebno, da se odvrnejo hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje. Vse pogoje za izdajo začasne odredbe mora tožeča stranka verjetno izkazati že v sami zahtevi za izdajo začasne odredbe. Če jih ne, kot je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru pravilno ugotovilo, ni verjetno izkazana potreba za izdajo začasne odredbe po navedeni zakonski določbi in se zahteva za njeno izdajo zavrne. V tem primeru tožeča stranka, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, ne zatrjuje in verjetno ne izkazuje hujših škodljivih posledic, ki naj bi ji nastale zaradi odločbe tožene stranke, ki jo izpodbija s tožbo v tem upravnem sporu. Zato je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno presodilo in njeno zahtevo za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrnilo.

Na drugačno odločitev tudi ne more vplivati pritožbeni ugovor o zatrjevani bodoči izgubi zaslužka, ki naj bi tudi utemeljevala obstoj hujših škodljivih posledic. Tožeča stranka bi morala vsa konkretna dejstva o nastanku hujših škodljivih posledic, za katere meni, da bi ji zaradi zavrnitve zahteve za overitev zadevnih tehtnic, verjetno nastale pred pravnomočno odločitvijo o upravnem sporu, navesti že v zahtevi za izdajo začasne odredbe. Hkrati bi morala ponuditi tudi dokaze, na podlagi katerih bi bilo možno sklepati, da bi hujše škodljive posledice zanjo verjetno tudi nastale. Ne glede na to, da tožeča stranka šele v pritožbi dopolnjuje svoje navedbe o izgubi njenega zaslužka, pa pritožbeno sodišče meni, da zgolj zatrjevana izguba pričakovanega zaslužka še ne pomeni tiste hujše škodljive posledice, ki bi jo bilo treba ob njeni verjetni izkazanosti odvrniti z začasno odredbo.

Po mnenju pritožbenega sodišča je tudi sicer zahteva tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi sodišče naložilo prvostopnemu upravnemu organu, da je dolžan še naprej opravljati redne overitve tehtnic tipa PT 600 proizvajalca S. iz Nemčije, neustrezna. Tudi če bi tožeča stranka izkazala pogoje za izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja (2. odstavek 69. člena ZUS), sodišče ne bi moglo naložiti prvostopnemu upravnemu organu nadaljevanja redne overitve navedenega tipa tehtnic tujega proizvajalca, ker bi s tem poseglo v z Zakonom o meroslovju (Uradni list RS, št. 1/95) določen postopek in pogoje za overitev, ki jih opravlja prvostopni upravni organ (Urad za standardizacijo in meroslovje).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom in 5. odstavkom 69. člena Zakona o upravnem sporu pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.