25. 4. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A. A., d.d., Ž. Z., ki jo zastopa B. B., odvetnica v V., na seji senata dne 25. aprila 2002

s k l e n i l o :

1.Ustavna pritožba družbe A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. G 13/2000 z dne 29. 6. 2001 v zvezi z odločbama Agencije za trg vrednostnih papirjev št. N-JD-ODL-18/00-10/28 z dne 22. 11. 2000 in št. N-JD-U-18/00-10/28 z dne 11. 10. 2000 ter v zvezi z odredbo in sklepom Agencije za trg vrednostnih papirjev št. N-JD-18/00-10/28 z dne 12. 9. 2000 se ne sprejme.

2.Pritožnica sama nosi svoje stroške postopka.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnica izpodbija v izreku navedeno sodbo Vrhovnega sodišča, s katero je to zavrnilo njeno tožbo zoper odločbi Agencije za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju Agencija).

Z izpodbijanimi odločbami Agencije je bilo ugotovljeno, da pritožnica ni objavila povzetka revidiranega letnega poročila za leto 1999 in ga tudi ni predložila Agenciji, zaradi česar je kršila obveznost poročanja iz prvega in drugega odstavka 64. člena Zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS št. 13/99 - v nadaljevanju ZTVP-1). To naj bi bila dolžna storiti, ker v smislu 401. člena ZTVP-1 šteje za javno družbo.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi zanika, da naj bi v smislu določb ZTVP-1 štela za javno družbo, saj njene delnice nikoli niso bile v javni prodaji in za trgovanje z delnicami tudi ni imela dovoljenja Agencije. S tem, ko ji je bila z izpodbijanimi določbami naložena obveznost, ki velja le za javne družbe, je bilo po zatrjevanju pritožnice kršeno načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) in enako varstvo pravic (22. člen Ustave).

B.

3.Pritožnica z navedbami v ustavni pritožbi smiselno oporeka pravilnosti materialnopravne presoje in ugotovitvi dejanskega stanja sodišča. Ustavno sodišče ni instanca rednega sojenja in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava in tudi ne ugotovitev dejanskega stanja. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZustS) je njegova pristojnost le ugotavljati, ali ni bila z izpodbijanimi določbami kršena katera od človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Pravilnost uporabe zakona Ustavno sodišče lahko presoja le, če je zaradi nepravilne uporabe zakona obenem kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina ali če bi ugotovilo, da je sodišče odločitev utemeljilo na kakšnem pravnem stališču, ki je z vidika ustavnih pravic nesprejemljivo. Takšnih kršitev pa pritožnica ne izkaže in jih tudi Ustavno sodišče na podlagi presoje njenih navedb in priloženih odločb ni ugotovilo.

4.Zgolj dejstvo, da pritožnica s pravnimi sredstvi zoper izpodbijane odločbe ni uspela, pa še ne pomeni kršitve načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) in s tem pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).

5.Kršitve 22. člena Ustave namreč ni mogoče utemeljevati z domnevno okoliščino, da bi bila sodba sodišča po vsebini napačna; v zvezi z 22. členom Ustave Ustavno sodišče preizkuša, ali so bila v postopku prekršena kakšna ustavna jamstva procesne narave, ne pa vsebinske pravilnosti izpodbijane sodne odločbe. Odločitvi sodišča tudi ni mogoče očitati, da bi bila očitno napačna in brez razumne pravne obrazložitve ter s tem samovoljna in arbitrarna, kar bi tudi predstavljalo kršitev pravice do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave.

6.Z vidika pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena, bi lahko šlo za kršitev te pravice tudi, če bi bila izpodbijana odločitev v nasprotju z odločitvami sodišč v enakih ali podobnih zadevah. Tega pa pritožnica ne navaja.

7.Ustavna pritožnica zahteva povrnitev stroškov postopka, ki jih je imela s sestavo vloge. Po določbi prvega odstavka 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače.

Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki v tem primeru niso izkazani. zato je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

8.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ustavna pritožba ni sprejeta v obravnavo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senatadr. Lojze Ude