Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - Ali se je Upravno sodišče pri odločitvi o tožbi zoper odločbo Javnega sklada glede pridobitve štipendije Ad futura po 305. JR pravilno oprlo na določbo kasnejšega 317. JR, o čemer stranka ni imela pravice do izjave? - Ali je pravilna razlaga Upravnega sodišča, da jasno in nedvoumno podana razlaga pomena določbe razpisa s strani dveh uradnih oseb Javnega sklada, s pooblastili za odločanje v postopku dodelitve štipendije Ad futura, med drugim tudi v konkretnem postopku predlagateljice, na katero se je predlagateljica zanesla, ne ustvarja pravno relevantnega legitimnega pričakovanja, da bo z navodilom skladno vodenje vodilo k skladnosti ravnanja z določbami predmetnega razpisa ter potegovanju za pridobitev pravice do štipendije Ad futura, ampak je zgolj informativne narave?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: - Ali se je Upravno sodišče pri odločitvi o tožbi zoper odločbo Javnega sklada glede pridobitve štipendije Ad futura po 305. JR pravilno oprlo na določbo kasnejšega 317. JR, o čemer stranka ni imela pravice do izjave? - Ali je pravilna razlaga Upravnega sodišča, da jasno in nedvoumno podana razlaga pomena določbe razpisa s strani dveh uradnih oseb Javnega sklada, s pooblastili za odločanje v postopku dodelitve štipendije Ad futura, med drugim tudi v konkretnem postopku predlagateljice, na katero se je predlagateljica zanesla, ne ustvarja pravno relevantnega legitimnega pričakovanja, da bo z navodilom skladno vodenje vodilo k skladnosti ravnanja z določbami predmetnega razpisa ter potegovanju za pridobitev pravice do štipendije Ad futura, ampak je zgolj informativne narave?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožničino tožbo, vloženo zoper odločbo Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije (v nadaljevanju Sklad), št. 11010-99/2021-17 z dne 20. 7. 2021, s katero je ta zavrnil njeno vlogo za podelitev štipendije za študij v tujini (1. točka izreka) in odločil, da v postopku niso nastali posebni stroški (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je tožnica vložila vlogo na Javni razpis štipendij Ad futura za študij v tujini za leto 2021 (305. JR) (v nadaljevanju 305. JR), vendar ji je bila ta zaradi neizpolnjevanja enega od kumulativno določenih pogojev (tj. pogoja prebivališča v Republiki Sloveniji iz 5. točke 305. JR) zavrnjena. Upravno sodišče je sprejelo stališče, da je razpisni pogoj iz 5. točke 305. JR jasen. Pojasnilo je, da je vlagatelj lahko oseba, ki ob prijavi ne izpolnjuje pogoja, da ima prebivališče v Republiki Sloveniji, če ta pogoj izpolnjuje na dan 15. 4. 2021, ki je bil rok za oddajo vlog, kot to določa drugi stavek v razpisnem pogoju v povezavi z drugim odstavkom 11. točke 305. JR. Pogoj prebivališča v Republiki Sloveniji bi morala torej tožnica kot vlagateljica po presoji Upravnega sodišča izpolnjevati na zadnji dan roka za oddajo vlog, tj. 15. 4. 2021, in nikakor ne na kakšen kasnejši datum. Razen tipkarske pomote, ki ne ustvarja nobenih pomenskih dvomov v javnem razpisu, je ta pogoj kljub temu, da je razpisni pogoj sestavljen iz dveh stavkov, po presoji Upravnega sodišča dovolj jasen. Zavrnilo je tožbeni ugovor o protiustavnosti obravnavanega razpisnega pogoja. Ob tem je sprejelo tudi stališče, da je negotovost za tožnico vzpostavil zgolj odgovor osebe iz Oddelka za štipendije in programe Ad Futura oziroma njeno napačno pojasnilo tožnici (na njeno zaprosilo) po elektronski pošti z dne 3. 3. 2021, kjer je dodano, da je informacija v sporočilu "informativne narave". Ker je razpisni pogoj jasen, pa so bili po presoji Upravnega sodišča načeloma vsi, ki so se na javni razpis prijavili, enako obravnavani. Glede načela varstva legitimnih pričakovanj in pomote organa pri informiranju tožnice je Upravno sodišče še dodalo, da to dejstvo ne more vplivati na uporabo načela zakonitosti, lahko pa ob izpolnjevanju še drugih pogojev predstavlja razlog za odškodninsko tožbo zaradi morebiti povzročene škode s strani odgovorne osebe.

3. Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in Vrhovnemu sodišču predlagala, naj dopusti revizijo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je presodilo, da je glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, zato je predlogu za dopustitev revizije v tem delu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Prvo vprašanje se nanaša na zatrjevani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča tako glede uporabe relevantnega materialnega prava v času odločanja, kot s tem povezanega materialnega procesnega vodstva, kot sredstva za preprečitev sodbe presenečenja, in je pomembno za enotnost in razvoj sodne prakse, saj se bo lahko pojavilo še v drugih sporih v zvezi z dodelitvijo štipendij. O drugem vprašanju Vrhovno sodišče še ni odločalo oziroma sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega vprašanja ni. Odgovor na zastavljeno vprašanje je zato objektivno pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava v zvezi s splošnim pravnim načelom legitimnih pričakovanj strank glede informacij, ki jim jih podajajo uradne osebe, na katere so stranke bile napotene, ter presega okvir predmetne zadeve. Vprašanje ni vezano samo na postopek dodelitve štipendij, ampak se lahko pojavi tudi v drugih postopkih.

6. Vrhovno sodišče je zato predlogu v navedenem obsegu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP), pri čemer je prvo vprašanje zaradi večje jasnosti preoblikovalo tako, da odraža bistvo pravne problematike, ki jo v prvih dveh predlaganih vprašanjih zajema predlagateljica.

7. V preostalem delu Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.