Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se toženi stranki odpove najemna pogodba in da je ta dolžna izprazniti stanovanje na naslovu ... in ga prostega oseb in stvari izročiti pooblaščenemu upravniku tožeče stranke v roku 60 dni pod izvršbo. Ugotovilo je, da vsebuje opomin, ki ga je tožeča stranka vročila toženi stranki, navedbo kršitve, ki pomeni odpovedni razlog, navedbo načina odprave odpovednega razloga ter 15-dnevni rok za njegovo odpravo. Zaključilo je, da dodeljeni rok za plačilo skupnega zneska 5.499,63 EUR ne pomeni primernega roka za odpravo odpovednega razloga. Po mnenju sodišča osebne okoliščine na strani najemnika, ki je upravičen do subvencionirane najemnine in prejema pokojnino v višini 400,00 EUR, ne omogočajo tožeči stranki, da mu postavi rok, ki je hkrati minimalni zakonski rok. Zaključilo je, da opomin z dne 11. 10. 2018 nima vsebine, ki bi ustrezala zakonskim zahtevam.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zaključilo je, da je sodišče prve stopnje pravilno opravilo test sorazmernosti med pravico tožene stranke do spoštovanja doma na eni strani in interesom tožeče stranke, da zagotovi enakopravno obravnavanje najemnikov neprofitnih stanovanj. Sodišče prve stopnje je ustrezno upoštevalo dejstvo, da gre v konkretnem primeru za neprofitno najemno stanovanje, kjer je poudarjeno načelo socialne države, zaradi česar je bilo treba interesom države oziroma javnega sklada priznati manjšo težo. 3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila predlog za dopustitev revizije in predlagala dopustitev revizije glede vprašanj: 1) Ali je potrebno presojati primernost roka za odpravo odpovednega razloga iz III. odstavka 103. člena SZ-1, v povezavi z obveznostjo neprofitnega najemnika, za pridobitev plačila najemnine s socialnimi transferji, ki jih določa 104. člen ZS-1 in sicer postopka za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopka za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja in se mora ta primernost roka določati tudi glede na krivdo najemnika, v konkretnem primeru nepriznanja izredne socialne pomoči toženi stranki, ki ni predložila dokazil o namenski porabi teh sredstev, na podlagi odločbe RS Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, z dne 19. 12. 2019?“; in 2) Ali je potrebno primernost roka za odpravo odpovednega roka iz III. odstavka 103. člena SZ-1 povezovati s predhodnim opominjevalnim postopkom, v konkretnem primeru opominom tožeče stranke toženi stranki, z obvezno vsebino iz te zakonske določbe, z dne 27. 2. 2018 in 11. 10. 2018? V obrazložitvi predloga navaja, da sta sodišči zmotno uporabili materialno pravo. Sodišče bi moralo upoštevati celotni položaj v trenutku zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje ter povezovati primernost roka za odpoved najemne pogodbe tudi z možnostjo najemnika za plačilo najemnine in stroškov najema z izrabo izredne socialne pomoči pri uporabi stanovanja, kot to določa prvi odstavek 104. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1). Tega stališča predlagatelj v praksi Vrhovnega sodišča ni zasledil, navaja pa, da je z obstoječo sodno prakso višjih sodišč ta razlog izkazan in se sklicuje na sodbo VSL I Cp 1539/2019 z dne 13. 11. 2019. Dalje navaja, da je sodna praksa že zavzela stališče, da je v zvezi z odpovedjo najemne pogodbe treba upoštevati tudi predhodna opozorila najemodajalca v zvezi s plačilom najemnine in stroškov najema (sodba VSM I Cp 692/2019 z dne 10. 9. 2019). Sodišči sta šteli, da vročitve predhodnih opominov niso bile izkazane, vendar pa gre po navedbah predlagatelja za neprerekano dejstvo. Trdi, da je v tem delu sodišče zagrešilo tudi absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka iz 15. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367a. člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).