Jedro

Izvršbo odločbe sodnika za prekrške o izročitvi vozniškega dovoljenja bi bilo mogoče odložiti le na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča, ob odločanju o zahtevi za sodno varstvo po 200. členu ZP, ki je veljal v času odločanja o zadevi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 21.3.2002, s katero je ta zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote L. z dne 14.11.2000, s katero je prvostopenjski organ zavrnil tožnikov predlog za odložitev izvršitve odločbe Sodnika za prekrške L. Z navedeno odločbo sodnika za prekrške je bila tožniku poleg denarne kazni izrečena tudi kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Tožnik je vložil predlog za odložitev upravne izvršbe po vročitvi poziva, da mora v roku 5 dni po prejemu le-tega izročiti Upravni enoti L. svoje vozniško dovoljenje, če tega ne bo storil pa mu ga bodo odvzeli policisti na njegove stroške; pritožba zoper poziv pa ne zadrži izvedbe izvršbe.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na določbe: 200., 252. in 257. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 25/83 - Uradni list RS, št. 24/01, ZP), 24., 139. in 160. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS), 290. in 293. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Navaja, da se v obravnavanem postopku izvršuje odločba Sodnika za prekrške v L. z dne 28.1.2000, v delu, v katerem je bila izrečena stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, in je po potrdilu sodnika za prekrške z dne 19.9.2000 postala pravnomočna in izvršljiva. Ker je tožnikovo pritožbo zoper to odločbo Senat za prekrške zavrnil, se ne izvršuje drugostopenjska odločba in bi tudi senat Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ob odločanju o zahtevi za sodno varstvo po 200. členu ZP, lahko odložil le izvršitev prvostopenjske odločbe. Po presoji sodišča 1. stopnje je tožena stranka pravilno pojasnila, da bi prvostopenjski organ lahko izvršbo odločbe sodnika za prekrške odložil le, če bi odlog dovolilo vrhovno sodišče, ki je odločalo o pravnem sredstvu zoper izvršilni naslov. V obravnavanem primeru je treba uporabiti poseben zakon, saj je pravilo o izvršljivosti odločbe, s katero je izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, posebej urejeno. Po Zakonu o prekrških vozniško dovoljenje preneha veljati s pravnomočnostjo odločbe, s katero je bilo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izrečeno (6. odstavek 29.a člena). Zaradi tega dejstva lahko dovoli odložitev izvršitve te sankcije le organ, ki odloča v postopku o prekršku.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije pa, kot izhaja iz podatkov spisa, zahtevi tožnika za odložitev izvršitve odločbe sodnika za prekrške L. ni ugodilo. Zato tudi prvostopenjski upravni organ ni imel podlage, da bi odlog dovolil in je tožena stranka njegovo odločitev utemeljeno potrdila.

Tožnik vlaga pritožbo zoper izpodbijano sodbo zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve materialnega prava ter predlaga, da vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo pa spremeni tako, da tožbi v celoti ugodi, podrejeno pa razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje. Navaja, da je ukrep zastaral dne 31.5.2002 in zato izvršitev odločbe sodnika za prekrške ni več mogoča. Gre za dejstvo, ki bi pomenilo drugačno odločitev sodišča. Upravni postopek, na katerega se tožba nanaša, očitno ni več potreben zaradi zastaranja izvršitve ukrepa.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje in z razlogi, ki jih navaja v izpodbijani sodbi.

V upravnem sporu presoja sodišče zakonitost odločbe tožene stranke in s tem posredno tudi odločbe organa prve stopnje glede na dejansko in pravno podlago v času izdaje te odločbe. V obravnavani zadevi je bilo tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno odločeno, da se tožnikov predlog za odložitev upravne izvršbe v zvezi z izročitvijo vozniškega dovoljenja v posledici izvršitve odločbe Sodnika za prekrške L. zavrne. V času odločanja organa prve stopnje je še veljala specialna določba 200. člena ZP, ki je v 2. odstavku določala, da lahko senat Vrhovnega sodišča Republike Slovenije na zahtevo kaznovanega odloži ali prekine izvršitev odločbe, dokler ni končan postopek o zahtevi za sodno varstvo pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, če so podani razlogi, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da bo zahtevi ugodeno. Sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o odložitvi ali prekinitvi izvršitve navedene odločbe tožnik v postopku pri Upravni enoti Litija ni predložil, zato sta sodišče prve stopnje in tožena stranka pravilno presodila, da prvostopenjski upravni organ ni imel podlage, da bi dovolil odlog izvršitve odločbe Sodnika za prekrške L. Ker je predmet presoje v tem upravnem sporu odložitev upravne izvršbe, za katero v času odločanja niso bili izpolnjeni pogoji, ugovor zastaranja ne more vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.