Jedro

Za zadnjo storitev je teba šteti, ko stranka prejme sodbo sodišča in ne zaključek glavne obravnave.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Mariboru številka Bpp 1464/2019 z dne 7. 12. 2020 odpravi in vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Glede poteka upravnega postopka**

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju toženka) je z odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru številka Bpp 1464/2019 z dne 7. 12. 2020 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) zavrnila zahtevek odvetnika A. A. za plačilo stroškov brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), dodeljene B. B. Iz obrazložitve izhaja, da je toženka z odločbo opr. št. Bpp 1464/2019 z dne 2. 12. 2019 ugodila prošnji B. B. ter ji dodelila BPP v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika v postopku pred sodiščem prve stopnje, in sicer v postopku zaradi ugotovitve ničnosti oziroma neveljavnosti sporazuma med prosilko in pravno osebo C., d. d. z dne 1. 12. 2016, do izdaje odločbe sodišča prve stopnje ter v postopku alternativnega reševanja sporov pred sodiščem prve stopnje. Za izvedbo BPP je bil določen odvetnik A. A. iz Maribora. Odločila je še, da mora izvajalec BPP po končani opravi storitve napotnico predložiti strokovni službi in v kolikor izvajalec BPP ne vrne sodišču napotnice v roku 15 dni po opravljeni storitvi, ni opravičen do plačila storitev BPP. Toženka je ugotovila, da je tožnik zadnje opravilo oziroma izvedbo BPP, v zadevi pod opr. št. Bpp 1464/2019 v zvezi z zadevo opr. št. I P 10/2020 Okrajnega sodišča v Mariboru, dokončno opravil dne 4. 2. 2020, ko je prejel sklep, s katerim sta bili združeni zadevi opr. št. I P 10/2020 in I P 299/2018, in je postala vodilna pravdna zadeva opr. št. I P 299/2018. Tožnik bi tako moral napotnico vrniti najkasneje do 19. 2. 2020, vrnil pa jo je šele 4. 11. 2020, torej po preteku 15 dnevnega roka, ki ga določa 40. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). S prejemom sklepa o združitvi naj bi bila opravljena storitev po odločbi o dodeljeni BPP.

**Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

2. Tožnik v tožbi izpostavlja, da je toženka z izpodbijano odločbo ugodila prošnji prosilke B. B., in ji dodelila BPP v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika v postopku pred sodiščem prve stopnje do izdaje odločbe. Za izvedbo je bil določen tožnik. Pravdno zadevo je Okrajno sodišče v Mariboru, pred katerim je tekel postopek dodeljene BPP, vpisalo pod opr. št. I P 10/2020. Okrajno sodišče v Mariboru je 30. 1. 2020 s sklepom združilo zadevi opr. št. I P 299/2018 in opr. št. I P 10/2020, kjer je vodilna pravdna zadeva postala opr. št. I P 299/2018. Sodišče je odločilo, da je dokazovanje zaključeno in je stvar zrela za razsojo šele na naroku za glavno obravnavo (20. 10. 2020), zato je tožnik 4. 11. 2020 toženki vrnil napotnici. Toženka je njegov zahtevek za plačilo stroškov BPP zavrnila, ker naj bi napotnico vrnil prepozno.

3. Tožnik zatrjuje, da zadnjega opravila ni dokončno opravil s prejemom sklepa o združitvi zadev opr. št. I P 10/2020 in I P 299/2018 Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 4. 2. 2020, kot to zatrjuje toženka. Sklicuje se na vsebino zapisnikov, iz katerih izhaja, da je bila na naroku 20. 10. 2020 zaslišana priča v zvezi s trditveno podlago pravdnih strank v zadevi I P 10/2020, ki je bila v zvezi z drugim postopkom, kot priča zaslišana že na naroku za glavno obravnavo 6. 12. 2018 in njeno ponovno zaslišanje v zvezi s predmetnim postopkom ne bi bilo potrebno. Tožnik v nadaljevanju trdi, da do vročitve sodbe in sklepa z dne 20. 10. 2020, torej do dne 1. 12. 2020, o zahtevku prosilke ni bilo vsebinsko odločeno, zgolj sprememba opravilne številke pa ni relevantna. Napotnica ni bila vrnjena prepozno, temveč znotraj z zakonom določenega 15 dnevnega roka. Napačna je zato odločitev toženke, da je bilo zadnje opravilo v zadevi opravljeno z dnem vročitve sklepa o združitvi zadev tožniku 4. 2. 2020 in ne z vročitvijo sodbe in sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru 1. 12. 2020. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijani akt odpravi, zadevo vrne pristojnemu organu v ponovni postopek in zahteva povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo ni podala.

5. Prizadeta stranka odgovora na tožbo ni poslala.

**K I. točki izreka**

6. Tožba je utemeljena.

7. V konkretni zadevi je sporno kdaj je bilo opravljena zadnja storitev v postopku, vezano na dodeljeno BPP. Ali je to po prejemu sklepa o združitvi oziroma ali bi moralo biti po prejemu sodbe, ter posledično ali je bila napotnica vrnjena po roku.

8. Sodišče ugotavlja, da je bila tožnikova zahteva za plačilo stroškov BPP, dodeljene B. B., zavrnjena na podlagi petega v zvezi s prvim odstavkom 40. člena ZBPP. ZBPP v prvem odstavku 40. člena določa, da je izvajalec BPP pristojni strokovni službi za BPP dolžan predložiti izpolnjeno napotnico v 15 dneh po opravljeni storitvi. Če izvajalec BPP ne vrne napotnice v roku iz prvega odstavka tega člena, ni upravičen do plačila storitev BPP (peti odstavek 40. člena ZBPP).

9. Izpodbijana odločitev temelji na zaključku toženke, da je bila zadeva Okrajnega sodišča v Mariboru pod opr. št. I P 10/2020, za katero je bila prosilki dodeljena BPP, zaključena z izdajo sklepa o združitvi z zadevo I P 299/2018, ki je bil tožniku vročen 4. 2. 2020. Sodišče pritrjuje tožniku, da se je zadeva pod opr. št. I P 10/2020 kljub temu obravnavala še naprej, saj z združitvijo ni bila vsebinsko zaključena. Odločba o dodelitvi BPP opr. št. Bpp 1464/2019 z dne 2. 12. 2019 je določila obseg in oblike brezplačne pravne pomoči, ki je bila prosilki dodeljena v obsegu sestave in vložitve potrebnih vlog pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje do izdaje odločbe prve stopnje. Iz predloženih listin izhaja, da je Okrajno sodišče v Mariboru šele na naroku za glavno obravnavo 20. 10. 2020 sprejelo sklep, da je dokazovanje zaključeno in da je stvar zrela za razsojo.

10. Toženka je izhajala iz napačne ugotovitve, da je bilo s prejemom sklepa o združitvi opravljena storitev po odločbi o dodeljeni BPP. Kdaj je storitev opravljena, je odvisno od odobrene BPP oziroma od njene oblike in obsega, ki se skladno z določbami 37. člena ZBPP določi z odločbo, s katero se odloči o prošnji za BPP. Sodišče še pripominja, da je združitev pravdnih postopkov urejena v 300. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Kljub združitvi, posamezne pravde ohranijo svojo samostojnost. Pravde se združijo v skupno obravnavanje, če so izpolnjene določene predpostavke. Združitev postopkov tako predstavlja skupno obravnavanje in skupno odločbo v okviru enotnega postopka.1 Drži sicer, da je način zaključka v posameznih pravdah lahko različen, kar pa ni bila situacija v zadevnem primeru2. Kot izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi pri Okrajnem sodišču v Mariboru z dne 20. 10. 2020, se je dokazovanje pod opravilno št. I P 299/2018 zaključilo, in je bila stvar šele tega dne zrela za razsojo. Ker je bil postopek I P 10/2020 pridružen, se omenjena posledica razteza tudi nanj. Nenazadnje pa iz zapisnika ne izhaja, da bi bilo dokazovanje zaključeno samo deloma. Odločeno je bilo v celoti, kar pomeni, da je bilo šele takrat odločeno o vseh zahtevkih združenih pravd. Če bi bil zaključek drugačen, bi to bilo tudi ugotovljeno.

11. Eden izmed načinov, kako se postopek na prvi stopnji konča je, da sodnik s sodbo avtoritativno odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka, ki se nanaša na glavno stvar in na stranske terjatve (310. člen ZPP), kot se je tudi v zadevnem primeru. ZPP pa v 320. členu, v katerem določa vezanost sodišča na svojo sodbo, navaja, da je sodišče vezano na svojo sodbo, ko je razglašena, če ni bila razglašena, ko je odpravljena. Po drugem odstavku 320. člena ZPP ima sodba učinek od dneva, ko je strankam vročena. Do vročitve sodbe strankam ima sodišče na podlagi 292. člena ZPP možnost, da končano glavno obravnavo ponovno prične, če je to potrebno, da se dopolni postopek ali razjasnijo posamezna pomembnejša vprašanja. Za zadnjo storitev je treba šteti, ko stranka prejme sodbo sodišča prve stopnje, in ne zaključek glavne obravnave.3 Glede na navedeno zadnje dejanje v postopku (narok za glavno obravnavo 20. 10. 2020), za katerega je dodeljena predmetna BPP, se tako šteje prejem sodbe, s katero je bilo odločeno o tožbenih zahtevkih na prvi stopnji, kot zadnja storitev v smislu petega odstavka 40. člena ZBPP.

12. Sodišče ugotavlja, da je bilo materialno pravo v obravnavani zadevi nepravilno uporabljeno, posledično pa je bilo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Toženka je tako ob uporabi določbe 40. člena ZBPP v zvezi z določbo 300. člena ZPP izhajala iz napačne ugotovitve, da je bilo zadnje opravilo v zadevi, za katero je bila prosilki dodeljena BPP, opravljeno z dnem izdaje sklepa o združitvi zadev z dne 30. 1. 2020. 13. Sodišče je zato odločilo na podlagi 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo v skladu s tretjim odstavkom navedenega člena vrnilo toženki v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o zadevi izhajajoč iz ugotovitve, da je bilo zadnje opravilo v zadevi, za katero je bila prosilki B. B. dodeljena BPP, opravljeno šele z vročitvijo sodbe opr. št. I P 299/2018, s katero je bilo odločeno o vseh tožbenih zahtevkih na prvi stopnji.

**Glede izvedbe glavne obravnave**

14. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov ugotovilo, da je treba tožbi ugoditi (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), tožnik v tožbi ni predlagal izvedbe glavne obravnave, v zadevi pa je bila sporna pravilna uporaba materialnega prava.

**K II. točki izreka**

15. Povrnitev stroškov postopka v upravnem sporu je urejena v določbi 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbi ugodi, se tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (tretji odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnik pa je v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). To znese z zahtevanim 22 % DDV (v višini 62,70 EUR) skupaj 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena v zvezi s 378. členom Obligacijskega zakonika). Sodišče pripominja, da bo plačana sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR vrnjena tožniku po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

1 Tako Ude L. in ostali, pravdni postopek s komentarjem, 2. knjiga, Založba Uradni list, GV založba, 2006, str. 637-936. 2 Če so od več tožbenih zahtevkov samo nekateri zreli za končno odločb, sodišče glede teh izda končno sodbo, ne pa delne sodbe. 3 Tako tudi UPRS sodba I U 890/2016 z dne 10. 1. 2017, UPRS sodba IV U 58/2017-9 z dne 5. 3. 2019.