Jedro

Pritožba dolžnika, ki ni laična fizična oseba, ampak zavod ni pravočasno vložena, če jo je dolžnik vložil v času pritožbenega roka pri sodišču druge stopnje, ki je pritožbo odstopilo sodišču prve stopnje, sodišče prve stopnje pa je pritožbo prejelo po izteku pritožbenega roka.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovor dolžnika kot prepozen.

Dolžnik je zoper takšen sklep vložil pritožbo. V pritožbi je navedel, da je bila odgovorna oseba dolžnika direktorica G. K. službeno odsotna tri tedne, poštna pošiljka pa se je kljub temu oddala dolžniku. Nadalje navaja, da ugovor ni bil vložen sodišču pravočasno, ker za takšne pošiljke ni pooblaščena za podpisovanje, odpiranje in dogovarjanje nobena druga oseba, razen direktorice dolžnika. Nadalje še navaja, da je celotna terjatev vprašljiva.

Pritožba je prepozna.

Sodišče druge stopnje opravilo preizkus pravočasnosti pritožbe, ki jo je na podlagi 3. odst. 9. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) potrebno vložiti v 8 dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, na kar je bil dolžnik v pravnem pouku izpodbijanega sklepa tudi pravilno poučen. Po podatkih iz spisa je bil izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 5.7.2006 dolžniku vročen v petek 18.8.2006, kar je razvidno iz povratnice pripete k list. št. 9 spisa. Ker se dan vročitve ne všteje v tek roka, ampak se vzame kot začetek roka prvi naslednji dan in ker, če je zadnji dan roka sobota, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika (II. in IV. odst. 111. čl. Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), je rok za vložitev ugovora v konkretnem primeru začel teči dne 19.8.2006, zadnji dan roka je bila sobota 26.8.2006, zato je rok s potekom ponedeljka 28.8.2006 iztekel. Dolžnik je pritožbo naslovil na sodišče druge stopnje, katero jo je prejelo dne 24.8.2006, kar je razvidno iz dohodne štampiljke na l. št. 15 spisa. Sodišče druge stopnje je pritožbo poslalo sodišču prve stopnje, katero jo je prejelo dne 30.8.2006, kar je prav tako razvidno iz dohodne štampiljke na l. št. 15 spisa, kar pa je prepozno, saj se v primeru, če je vloga vezana rok, šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče (I. odst. 112. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZPP), v 342. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ pa je izrecno določeno, da se pritožba vloži pri sodišču, ki je izreko sodbo na prvi stopnji, torej v konkretnem primeru pri sodišču prve stopnje. Če stranka vlogo pošlje nepristojnemu sodišču, si s tem ne zavaruje roka in bo vloga pravočasna le, če bo nepristojno sodišče še pravočasno poslalo vlogo pristojnemu sodišču in bo pristojno sodišče to vlogo dobilo pred potekom roka. V konkretnem primeru ne pride v poštev VI. odst. 112. čl. ZPP, ki določa, da če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje da je bila vložena pravočasno, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca ali očitni pomoti vložnika. Pri dolžniku ne gre za laično fizično osebo, temveč zavod, zaradi česar vložitev pritožbe dolžnika pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati njegovi nevednosti ali očitni pomoti. Dolžnikova pritožba, ki je vložena po preteku zakonskega roka, je torej prepozna (drugi odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) in zato jo je sodišče druge stopnje zavrglo, saj je vsebinsko ne sme obravnavati (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Sodišče druge stopnje še nadalje ugotavlja, da je bil zoper dolžnika dne 07.06.2007 sicer sprejet sklep o začetku postopka prisilne poravnave, kar pa na odločitev sodišča druge stopnje ne vpliva. Sklep o izvršbi sodišča prve stopnje je bil izdan dne 31.5.2006, dolžnikovemu dolžniku Banki ..., d.d., je bil vročen dne 02.06.2006. S sklepom o izvršbi na denarna sredstva, ki jim ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, je sodišče prve stopnje tej organizaciji naložilo, naj blokira dolžnikova sredstva v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi in po pravnomočnosti sklepa ta znesek izplača upniku (1. odst. 138. čl. ZIZ). Takšen sklep ima učinek rubeža in prenosa izterjavo (3. odst. 138. čl. ZIZ), opravljen pa je z dnem, ko je vročen dolžnikovem dolžniku (2. odst. 107. čl. v zvezi s 136. čl. ZIZ). V trenutku, ko je sodišče opravilo rubež dolžnikove terjatve, je upnik na njej pridobil zastavno pravico (3. odst. 107. čl. v zvezi s 136. čl. ZIZ). To pomeni, da je upnik pridobil položaj ločitvenega upnika, ki ima pravico do posebnega poplačila iz določenega dolžnikovega premoženja. V konkretnem primeru tako pride v poštev 3. odst. 36. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL), ki določa, da se določilo iz 2. odst. 36. čl ZZPSL o prekinitvi izvršb, ki že tečejo, ne nanaša na tiste ločitvene upnike, ki so dobili pravico dol ločenega poplačila z izvršbo zaradi poplačila ali zavarovanje prej kot v zadnjih dveh mesecih pred začetkom postopka prisilne poravnave. Takšni postopki se brez prekinitve nadaljujejo.

Izrek o stroških pritožbenega postopka odpade, ker stroški niso bili priglašeni.