Jedro

Ker je bila izločitvena pravica pritožnice prijavljena v stečajni postopek nad dolžnikom po tem, ko je sodišče prve stopnje že objavilo razpis javne dražbe za prodajo nepremičnine, ki je predmet izločitvene pravice (tudi zaznamba izbrisne tožbe je začela učinkovati po tem), javna dražba pa je bila uspešna, prijava izločitvene pravice (in zaznamba izbrisne tožbe), glede na določbo 4. in 5. točke četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP, ne moreta predstavljati ovire za prodajo sporne nepremičnine oziroma za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe s kupcem, ki je na dražbi uspel.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dalo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 18. 1. 2017, katere predmet je prodaja naslednjih nepremičnin: - ID znak .../4 (ID ...) - ID znak .../1 (ID ...) - ID znak .../6 (ID ...) - ID znak .../7 (ID ...) - ID znak .../2 (ID ...) - ID znak .../5 (ID ...) - ID znak .../8 (ID ...) vse last dolžnika do celote, za ceno v višini 350.00,00 EUR.

2. Mestna občina ... je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in postopek prodaje nepremičnine ID znak .../5 (ID ...) ustavi.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je pritožnica dne 9. 1. 2017 v stečajnem postopku nad dolžnikom prijavila izločitveno pravico. Zato je procesno legitimirana za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep (prvi odstavek 126. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP, v zvezi s 1. točko 56. člena ZFPPIPP).

6. Pritožnica navaja, da je sodišče z izpodbijanim sklepom dalo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe tudi za nepremičnino ID znak .../5 (ID ...), ki v naravi predstavlja del olimpijskega bazena v kopališču X., ki pa je v lasti pritožnice. Pritožnica je bila v letu 2003 lastnica zemljišča parc. št. …/4 ... – k. o. ... (ID ...), v izmeri 172 m2, pripisanega zemljiškoknjižnemu vložku ...2 k. o. … Z vlogo z dne 21. 7. 2003 je družba P. d. o. o. izrazila interes za nakup dela omenjenega zemljišča v izmeri cca 11 m2, zato je bilo treba del zemljišča parc. št. .../4 ... – k. o. ..., ki je bil namenjen za prodajo, geodetsko odmeriti. Na podlagi dokončne odločbe GURS, OE Maribor, št. ... z dne ... se je nato zemljišče parc. št. .../4 k. o. ..., razdelilo na zemljišče parc. št. …4/4 v izmeri 10 m2 in parc. št. …/5 v skupni izmeri 162 m2 (91 m2 in 71 m2). Novonastalo zemljišče, namenjeno za prodajo, je torej ohranilo staro parc. št. (.../4), novonastalo zemljišče, kateremu je bilo namenjeno, da ostane v lasti in posesti pritožnice, pa je dobilo novo “poddelilko“ (/5). Pritožnica, zanjo (na podlagi javnega pooblastila po Odloku o ustanovitvi Javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči) Javno podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, d. o. o., ..., M. (JPGSZ), kot prodajalec in družba P. d. o. o. kot kupec, sta dne 11. 9. 2003 sklenili pogodbo za prodajo nepremičnine – zemljišča parc. št. .../4 k. o. ... v izmeri 10 m2. Na podlagi pogodbe z dne 11. 9. 2003 je tožeča stranka, zanjo JPGSZ, s predlogom z dne 12. 9. 2003 predlagala vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, na zemljišču parc. št. .../4 k. o. ... v izmeri 10 m2, v korist družbe P. d. o. o. Sodišče je predlog prejelo dne 15. 9. 2003. Pritožnica trdi, da je bila prepričana, da bo sodišče vpis izvedlo tako, kot ga je predlagala, vendar pa je zemljiškoknjižno sodišče vpis izvedlo na stari parceli …/4 k. o. ..., ker poočitev delitve zemljišča na parc. št. .../4 in .../5 v zemljiški knjigi še ni bila vpisana. V zemljiški knjigi še nerazdeljeno zemljišče parc. št. .../4, k. o. ..., v izmeri 172 m2 je bilo odpisano iz vložka št. ...2 in pripisano v vložek št. ...4, pri katerem je bila vpisana lastninska pravica družbe P. d. o. o. Poočitev delitve zemljišča parc. št. .../4 k. o. ..., v izmeri 172 m2 na zemljišči parc. št. …/4 v izmeri 10 m2 in parc. št. .../5 v skupni izmeri 162 m2, je bila v zemljiško knjigo predlagana in izvedena kasneje. Družba P. d. o. o. je tako postala zemljiškoknjižna lastnica obeh parcel, ki sta nastali z delitvijo stare parcele. Stečajni dolžnik, ki je pridobil zemljišče parc. št. .../5 k. o. ... od družbe P. d. o. o., je bil seznanjen, da družba P. ni lastnik ne posestnik dela olimpijskega bazena kopališča X., ki ga predstavlja parc. št. .../5 k. o. … Družba P. d. o. o. zemljišča parc. št. .../5 namreč ni imela nikoli v posesti,na njem ni nikoli izvajala lastninske pravice, na zemljišču, ki ga omejuje novonastala parc. št. .../4 stoji olimpijski bazen v kopališču P., kopališče X. pa je ves čas v lasti in posesti pritožnice. Pritožnica navaja, da je dne 9. 1. 2017, še pred izvedbo javne dražbe za prodajo sporne nepremičnine, prijavila izločitveno pravico, in o tem obvestila stečajnega dolžnika. Prav tako je pritožnica dne 11. 1. 2017 pred pristojnim sodiščem v Mariboru vložila izbrisno tožbo, dne 12. 1. 2017 pa je bila v zemljiški knjigi pri nepremičnini ID znak .../5 (ID …) vpisana zaznamba spora.

7. Pritožbeno sodišče je že uvodoma ugotovilo, da je pritožnica v stečajnem postopku nad dolžnikom dne 9.1.2017 prijavila izločitveno pravico na nepremičnini parc. št. .../5 k. o. ... (ID ...). Dne 11. 1. 2017 je pred Okrajnim sodiščem v Mariboru vložila izbrisno tožbo, ki je bila zaznamovana v zemljiški knjigi z začetkom učinkovanja vpisa 12. 1. 2017. Oklic o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom je bil objavljen na spletnih straneh AJPES z dne 9. 8. 2010, kar pomeni, da je rok za prijavo terjatev in ločitvenih ter izločitvenih pravic potekel dne 9. 11. 2010 (prvi odstavek 299. člena ZFPPIPP).

8. Če izločitveni upravičenec sodno uveljavlja pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, na kateri je lastninska pravica vknjižena v korist stečajnega dolžnika in če je v zvezi z začetkom tega sodnega postopka pri tej lastninski pravici v korist izločitvenega upravičenca v zemljiški knjigi vpisana zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice, zaznamba spora o določitvi pripadajoče nepremičnine, zaznamba izbrisne tožbe za izbris vknjižbe pridobitve lastninske pravice ali zaznamba izrednega pravnega sredstva glede vknjižbe lastninske pravice (3. točka prvega odstavka 299.a člena ZFPPIPP), se za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede te nepremičnine uporabljajo posebna pravila, ki so določena v 299.a členu ZFPPIPP (prvi odstavek 299.a člena ZFPPIPP).

9. Če se vpiše zaznamba spora ali izbrisne tožbe iz 3. točke prvega odstavka 299.a člena ZFPPIPP z vpisom, ki začne učinkovati po poteku roka za prijavo izločitvene pravice, velja, da je v stečajnem postopku prijavljena izločitvena pravica glede lastninske pravice, ki je predmet sodnega postopka, v zvezi z začetkom katerega je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba, na dan, od katerega učinkuje njen vpis v zemljiško knjigo (1. točka četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP), upravitelj pa mora izdelati dodatni seznam preizkušenih terjatev za preizkus te izločitvene pravice v petnajstih dneh po dnevu, ko izve za pravnomočnost sklepa o dovolitvi tega vpisa. Prav tako mora prekiniti prodajo nepremičnine, ki je predmet te izločitvene pravice, do pravnomočne odločitve v sodnem postopku, v zvezi z začetkom katerega je vpisana ta zaznamba (2. in 3. točka četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP). Upravitelj pa ni dolžan prekiniti postopka prodaje nepremičnine, če je do dneva, od katerega učinkuje vpis te zaznambe v zemljiški knjigi, sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o prodaji, katerega predmet je ta nepremičnina, že objavilo razpis javne dražbe ali zavezujoče zbiranje ponudb (4. točka četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP). Če javna dražba ali postopek zbiranja ponudb iz 4. točke četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP ni uspešen, mora upravitelj prekiniti prodajo nepremičnine v skladu s 3. točko četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP.

10. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila, na podlagi pravnomočnega sklepa o prodaji nepremičnin (na katere se nanaša izpodbijani sklep), St 000/2010 z dne ...4.2016, dne ...11.2016 na spletnih straneh AJPES objavljena javna dražba in uspešno opravljena dne 13. 1. 2017. Dražitelj S. d. o. o., ... je nepremičnine, ki so predmet izpodbijanega sklepa, kupil za 350.000,00 EUR.

11. Ker je bila izločitvena pravica pritožnice prijavljena v stečajni postopek nad dolžnikom po tem, ko je sodišče prve stopnje že objavilo razpis javne dražbe za prodajo nepremičnine, ki je predmet izločitvene pravice (tudi zaznamba izbrisne tožbe je začela učinkovati po tem), javna dražba pa je bila uspešna, prijava izločitvene pravice (in zaznamba izbrisne tožbe), glede na določbo 4. in 5. točke četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP, ne moreta predstavljati ovire za prodajo sporne nepremičnine oziroma za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe s kupcem, ki je na dražbi uspel. 12. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo, ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).