Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dohodnino, odmerjeno z odločbo, so zavezanci dolžni plačati v 30 dneh po vročitvi odločbe, zato so pomembne njihove premoženjske razmere ob nastanku obveznosti in kasnejše.
Tožbi se ugodi in se odločba Izvršnega sveta skupščine občine z dne 15.12.1994 odpravi.
Z izpodbijano odločbo, izdano na podlagi sodbe naslovnega sodišča z dne 6.10.1994, je tožena stranka ponovno odločila, da se tožniku davčni dolg za leto 1991 v znesku 8.341,00 SIT ne odpiše. V obrazložitvi odločbe tožena stranka ugotavlja, da je iz predloženih dokazil o dohodnini in uradnih podatkov Izpostave Republiške uprave za javne prihodke razvidno, da so dohodki "na družinskega člana v letu 1992 znašali 23.300,00 SIT" in so tako presegali zajamčeno plačo. Zato takojšnja izterjava davčnega dolga ne bo ogrozila preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov, kar je po 107. členu zakona o dohodnini pogoj za odpis davčnega dolga.
Tožnik v tožbi navaja, da je od novembra 1992 dalje brezposelen in tudi denarnega nadomestila ne prejema. Preživlja se s podporo in kakšnim priložnostnim delom. Dohodki iz leta 1991 in 1992 so že zdavnaj porabljeni, poleg tega pa ima še obveznosti do dveh šoloobveznih otrok. Davčnega dolga ne zmore poravnati, zato smiselno predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.
Upravne spise je poslala Izpostava Republiške uprave za javne prihodke z odgovorom na tožbo, v katerem poudarja, da je zavezančev osebni dohodek za osem mesecev dela v letu 1992 mesečno povprečno znašal od 20.000,00 do 26.660,00 SIT, zajamčeni osebni dohodek v istem času pa je znašal 12.800 SIT. Predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.
Tožba je utemeljena.
V obravnavani zadevi gre za odpis davčnega dolga za leto 1991. Tožena stranka je o zadevi ponovno odločila na podlagi sodbe naslovnega sodišča z dne 6.10.1994. Po določbi 62. člena zakona o upravnih sporih (ZUS) je tožena stranka vezana na pravno mnenje sodišča in njegove pripombe glede postopka, izražene v sodbi. V izpodbijani odločbi je tožena stranka sicer povzela razloge citirane sodbe, vendar ni v celoti upoštevala mnenja sodišča in njegovih pripomb glede postopka. Iz podatkov poslanih spisov namreč ni razvidno, da bi v ponovnem postopku bil izveden kakšen dokaz ali pribavljeni podatki o tožnikovem premoženjskem stanju in eventuelnih njegovih obveznostih za preživljanje družinskih članov, čeprav se tožena stranka pavšalno sklicuje na uradne podatke Izpostave Republiške uprave za javne prihodke, poleg tega premoženjsko stanje ugotavlja le za leto 1992. Dejansko stanje o odločilnih dejanskih okoliščinah je torej nepopolno ugotovljeno. Po določbi 1. odstavka 107. člena takrat veljavnega zakona o dohodnini (v nadaljevanju: ZDoh, Uradni list RS, št. 48/90 in 34/91), na katero se sklicuje tudi tožena stranka, se zavezancu davčni dolg lahko v celoti ali delno odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Vendar o premoženjskem stanju zavezanca tožena stranka le ugotavlja, "da so v letu 1992 dohodki na družinskega člana znašali 23.300,00 SIT in tako presegli zajamčeno plačo", čeprav iz poslanih upravnih spisov izhaja, da je tožniku odločba o odmeri dohodnine za leto 1991 bila vročena 10.4.1993. Dohodnino, odmerjeno z odločbo, pa so zavezanci dolžni plačati v 30 dneh od vročitve odločbe (98. člen cit. zakona). Zato so pomembne tožnikove premoženjske razmere ob nastanku davčne obveznosti t.j. v letu 1993 ter kasnejše in ne premoženjske razmere v letu 1992. Premoženjskih razmer tožnika po letu 1992 pa tožena stranka ni ugotavljala, in zato ni mogoče preizkusiti njegovega ugovora, da dohodnine ne zmore plačati, ker je od meseca novembra 1992 dalje brezposelen in ima tudi obveznosti do dveh šoloobveznih otrok.
Ker je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in so bistveno bila kršena pravila postopka, je izpodbijana odločba nezakonita. Zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena ZUS. V nadaljevanju postopka bo moral pristojni upravni organ (118. člen zakona o dohodnini, Uradni list RS, št. 71/93 in 17/95) te pomanjkljivosti odpraviti in sprejeto odločbo obrazložiti v skladu z 2. in 3. odstavkom 209. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
Skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljene ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) je sodišče določbe ZUS in ZUP smiselno uporabilo kot predpisa Republike Slovenije.