Jedro

Iz določb ZBPP izhaja, da preide terjatev upravičenca do brezplačne pravne pomoči po samem zakonu na državo (t.i. zakonita cesija), če je upravičenec stroške brezplačne pravne pomoči v sodnem postopku uveljavljal in s svojim zahtevkom uspel.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč odločil, da je tožnik dolžan povrniti Republiki Sloveniji 536,36 € izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči (BPP). V obrazložitvi navaja, da je bil tožnik na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. Bpp 857/2007-4 z dne 14. 1.2 2007 upravičen do BPP v obsegu oprostitve plačila stroškov za izvedenca medicinske stroke v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. III P 882/2007. V skladu z določbo 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 96/2004 -UPB1) v zvezi z 28. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah ZBPP (Uradni list RS, št. 23/2008) je dolžan upravičenec do BPP, ki je v postopku delno ali v celoti uspel ter je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oz. dohodke, povrniti RS razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka. V navedeni pravdni zadevi je Okrožno sodišče v Mariboru dne 18. 11. 2008 izdalo sodbo, na podlagi katere je, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cp 1495/2009 z dne 3. 12. 2009, tožena stranka zavarovalnica A.A. d.d., dolžna tožniku kot upravičencu plačati odškodnino v višini 15.312,50 € ter mu povrniti stroške pravdnega postopka v višini 72,50 €. Glede na določilo 48. člena ZBPP je zato upravičenec zaradi pridobitve premoženja dolžan povrniti stroške, izplačane iz naslova BPP in sicer stroške, ki so bili odmerjeni in izplačani iz naslova BPP izvedencu medicinske stroke na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Bpp 857/2007-8 z 19. 12. 2008 v višini 536,36 €.

Tožnik v laično napisani tožbi navaja, da s strani iz A.A. še ni prejel denarja in da zadeva še ni končana. Zavarovalnica se namreč z izvedeniškim mnenjem ne strinja in sedaj čaka novega izvedenca. Tožnik nima službe in njegov edini dohodek je socialna pomoč, ki znaša 226,00 €. Tudi žena nima drugih dohodkov kot socialno pomoč v znesku 226,00 €. S socialno pomočjo z ženo komaj shajata in preživita. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijani sklep.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise zadeve, na tožbo samo pa ni posebej odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V zvezi z obravnavano problematiko je v 46. členu ZBPP določeno, da preide terjatev stranke-upravičenca do BPP proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, do višine stroškov, izplačanih iz naslova BPP po tem zakonu na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oz. sklepa o stroških postopka (prvi odstavek). S prehodom terjatve na RS stopi RS v razmerju do nasprotne stranke v položaj stranke, upravičenca do BPP kot upravičenca. Predlog za izterjavo terjatev izvrši na predlog državnega pravobranilstva pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov. Pri tem se odločba, s katero sodišče razsodi o stroških, šteje za izvršilni naslov. V 48. členu ZBPP (na katerega se sklicuje tudi organ za BPP) pa je določeno, da je upravičenec, če je v postopku delno ali v celoti uspel in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oz. dohodke, dolžan povrniti RS razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oz. tistim zneskom, ki ga RS izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona (prvi odstavek).

Iz citiranih določb ZBPP izhaja, da preide terjatev upravičenca do BPP na državo (ki jo potem sama izterja) v primeru, če je upravičenec stroške BPP v sodnem postopku tudi uveljavljal in s svojim zahtevkom uspel. Če pa upravičenec, ki je pridobil premoženje v skladu s citiranimi določbami ZBPP, stroškov BPP ni uveljavljal, potem je s tem onemogočil postopanje države po določbah 46. člena ZBPP, zato mora v skladu z določbami 48. člena ZBPP v takem primeru stroške sam povrniti državi tako, kot to izhaja iz prvega odstavka navedenega člena.

V obravnavanem primeru je bilo v zadevi, v zvezi s katero je tožnik dobil BPP, pravnomočno odločeno, da mu je tožena stranka A.A. d.d. dolžna plačati odškodnino v višini 15.312,50 € ter mu povrniti stroške pravdnega postopka v višini 72,50 € (sodba Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. III P 882/2007 z dne 18. 11. 2008 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cp 1495/2009 z dne 3. 12. 2009). Kot je razvidno iz dokumentacije v upravnem spisu, je tožnik tako s tožbo, kot posledično potem tudi s stroškovnim zahtevkom, uspel le delno in je posledično od celotnega stroškovnega zahtevka 2.564,42 € bil upravičen le do stroškov glede na uspeh v pravdi v višini 72,50 €. Poleg tega (kot izhaja iz spisa) tožnik spornih stroškov izvedenca v pravdnem postopku niti ni uveljavljal. Glede na navedeno dejansko stanje zadeve torej ne pridejo v poštev določbe 46. člena ZBPP, po katerih bi država vstopila na mesto tožnika glede stroškov in jih izterjala sama (saj jih tožnik v pravdnem postopku ni uspel uveljaviti oz. jih ni uveljavljal), zato je organ za BPP upravičeno uporabil določbe 48. člena ZBPP, po katerih je upravičenec, ki je v pravdi uspel in pridobil premoženje državi, dolžan povrniti znesek prejete BPP. Takšna odločitev je tudi v skladu z naravo in namenom BPP, ki je v tem, da se upravičencem, ki zaradi nezmožnosti plačila pravne pomoči ne bi mogli vložiti tožbe oz. drugih pravnih sredstev pred sodišči, to omogoči s pomočjo države v obliki BPP, Ko pa oz. če pa s svojimi tožbenimi zahtevki v postopku pred sodišči uspejo in pridobijo sredstva, mora država plačani znesek BPP dobiti vrnjen, bodisi po 46. členu ZBPP (če so izpolnjeni pogoji za to, da država glede stroškov BPP stopi na mesto tožnika in jih izterja sama), bodisi po 48. členu ZBPP. V skladu z opisanim namenom ZBPP je, da se s strani države izplačana BPP državi povrne, če upravičenec v pravdi uspe in pridobi sredstva.

Tožbeni ugovor, da tožnik ni od Zavarovalniške družbe A.A. d.d. še ničesar prejel je pavšalen in neutemeljen, saj so bila sredstva tožniku pravnomočno dosojena, tožnik pa ne navaja nobenih razlogov oz. okoliščin, ki bi utemeljevali oz. dokazovali, da navedena pravnomočna sodba ni bila realizirana in zakaj oz. da je ne bi bilo mogoče realizirati.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 105/06 s spremembami).