Jedro

Pritožnik navaja, da je potrebno prodajo ustaviti, saj lahko sicer pride do večje materialne in nematerialne škode. V ničemer ne izpodbija pravilnosti in zakonitosti sklepa o prodaji (ne glede načina prodaje ne glede izklicne cene), pač pa navaja razloge, s katerimi nasprotuje začetku stečajnega postopka. Ta vprašanja ni mogoče (ponovno) načenjati v okviru reševanja pritožbe o prodaji, saj je sklep o začetku stečajnega postopka pravnomočen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o prodaji premoženja stečajnega dolžnika in sicer: 100,00 % lastniški delež v družbi RADIO A., d.o.o. in 100,00 % lastniški delež v družbi B., d.o.o., odločilo tako, da se lastniška deleža prodajata skupaj v paketu, prodaja se opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, izklicna cena se določi v višini 1.220.000 EUR in varščina v višini 122.000,00 EUR.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil dolžnik ter predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Na pritožbo je odgovoril upravitelj, ki je navedbam v pritožbi nasprotoval ter predlagal potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe, ker je sodišče prve stopnje ta način prodaje ocenilo kot najprimernejši za prodajo vrste premoženja, ki je predmet prodaje. Izklicno ceno je sodišče določilo na podlagi ocene vrednosti (prvi odstavek 332. člena ZFPPIPP) kot izhaja iz cenilnih poročil o oceni 100% deleža v finančne naložbe v družbi Radio A., d.o.o. in v družbi B., d.o.o. Cenilna poročila se nahajajo v spisu.

6. Pritožnik navaja, da je potrebno prodajo ustaviti, saj lahko sicer pride do večje materialne in nematerialne škode. V ničemer ne izpodbija pravilnosti in zakonitosti sklepa o prodaji (ne glede načina prodaje ne glede izklicne cene), pač pa navaja razloge, s katerimi nasprotuje začetku stečajnega postopka. Ta vprašanja ni mogoče (ponovno) načenjati v okviru reševanja pritožbe o prodaji, saj je sklep o začetku stečajnega postopka pravnomočen. Zaradi tega višje sodišče tudi ne more (ponovno) presojati utemeljenosti predloga za začetek stečajnega postopka, kot to smiselno predlaga dolžnik.

7. Pritožnik v pritožbi ne izpodbija in se ne sklicuje na nobenega od razlogov, ki bi lahko bili predmet pritožbene presoje glede pravilnosti sklepa o prodaji, pač pa navaja pritožbene razloge, ki se nanašajo na vprašanje utemeljenosti predloga za začetek stečajnega postopka. S temi pritožbenimi razlogi sklepa o prodaji ni mogoče izpodbiti.

8. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.