Jedro

Pritrditi je treba pritožnici, ko ta oporeka napačno razlago prvostopenjskega sodišča glede zakonskega znaka hrambe pri kaznivem dejanju po 1. odst. 310. čl. KZ. Pri tem storilčevem ravnanju namreč ni pomemben čas hrambe, saj gre za trenutno kaznivo dejanje, ki je dokončano s pridobitvijo v posest tovrstnega orožja, ne glede na to, koliko časa je hramba za tem dejansko trajala.

Izrek

Pritožbi pomočnice okrožne državne tožilke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo je Okrožno sodišče v Novi Gorici razsodilo, da se obt. B. T. iz razloga po 3. tč. 358. čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprosti obtožbe, da naj bi storil kaznivo dejanje nedovoljenega prometa orožja po 1. odst. 310. čl. KZ. Na podlagi 1. odst. 498. čl. ZKP je bilo odločeno, da se obtožencu vzame strelivo in orožje, ki je predmet sodbe. Na podlagi 1. odst. 96. čl. ZKP je bilo odločeno, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. tč. 2. odst. 92. čl. ZKP, potrebni izdatki obtoženca in potrebni izdatki in potrebni izdatki ter nagrada njegovega zagovornika, proračun.

Zoper prvostopenjsko sodbo je vložila pritožbo pomočnica okrožne državne tožilke, in sicer zaradi kršitve kazenskega zakona po 1. tč. 372. čl. ZKP v zvezi z 2. tč. 370. čl. ZKP in zaradi zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, po 1. odst. 373. čl. v zvezi s 3. tč. 370. čl. ZKP. Predlagala je, da se izpodbijano sodbo spremeni tako, da se obtoženca spozna za krivega očitanega kaznivega dejanja in da se mu izreče predlagano kazen.

Na pritožbo je podal odgovor zagovornik obtoženca in menil, da je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna.

V pritožbenem postopku je podala pisni predlog tudi višja državna tožilka, in sicer, da se pritožbi pomočnici okrožne državne tožilke ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Pritrditi je treba pritožnici, ko ta oporeka napačno razlago prvostopenjskega sodišča glede zakonskega znaka hrambe pri kaznivem dejanju po 1. odst. 310. čl. KZ. Pri tem storilčevem ravnanju namreč ni pomemben čas hrambe, saj gre za trenutno kaznivo dejanje, ki je dokončano s pridobitvijo v posest tovrstnega orožja, ne glede na to, koliko časa je hramba za tem dejansko trajala. Zaradi navedenega je torej zmotno razlogovanje sodišča, da v primeru trenutnega posedovanja obravnavanega orožja ne bi šlo za kaznivo dejanje po 1. odst. 310. čl. KZ. Poleg tega pa ima pritožnica prav tudi v tistem delu, ko pravi, da bi na obtoženčevo daljšo hrambo orožja in streliva kazalo že dejstvo, da je 21.6.2002 odšel v jutranjih urah na delo in se vrnil med 14.50 in 15. uro, kar bi pomenilo, da je imel navedene predmete najmanj v tem času (oziroma do policijskega zasega teh predmetov). Na dejansko shranitev orožja pa kaže tudi način, kot so bile puške zavite v PVC vrečo in vrečo iz tkanine in prekrite z vejevjem (ne glede na to, če je šlo za suho, sveže ali uvelo listje na teh vejah!).

Že zaradi navedenih razlogov je bilo torej treba prvostopenjsko sodbo razveljaviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Pri tem pa je opozoriti, da bo za popolno razjasnitev dejanskega stanja, zlasti zaradi preverjanja, ali je hrambo orožja mogoče z gotovostjo pripisati prav obtožencu, nujno zaslišati še njegovo sestro, saj je glede na spisovne podatke sklepati, da bi lahko vedela izpovedati v zvezi z obravnavanim orožjem in strelivom. Natančneje bo treba tudi ugotoviti in obrazložiti kraj shranjenih pušk in njegovo oddaljenost od stanovanjske hiše obtoženca, da bi se na ta način preverilo njuno medsebojno prostorsko navezavo. V tem pogledu se bo moralo prvostopenjsko sodišče opredeliti (samo ali s pomočjo izvedenca) tudi do ustreznosti streliva, najdenega na balkonu obtoženčeve domače hiše z orožjem, ki je bilo skrito v bližnjem grmovju. S pomočjo dokazne ocene v navedenih smereh bi se namreč sodišče moglo dokopati tudi do zaključka o (ne) utemeljenosti obtožbenega očitka prav obtožencu. V tej zvezi se sicer ni dopustno posluževati fotografije št. 15 fotografskega albuma P. U. N. G. (kar je sicer pravilno ugotovilo že prvostopenjsko sodišče), saj gre po vsebini za slikovni prikaz obvestila, ki ga je obtoženec dal policistom in bi zato morala biti že izločena iz spisovnega gradiva (1. odst. 83. čl. ZKP).

Vsekakor bi bilo na glavni obravnavi smotrno zaslišati tudi tiste policiste, ki so sodelovali pri najdbi oz. zasegu obravnavanega orožja in streliva, zaradi preverbe, če se je poskušalo na teh predmetih izzvati prstne sledi in kakšni so bili rezultati oz. če to ni bilo storjeno, kateri razlogi so narekovali takšno opustitev.

Šele na podlagi tako ponovljenega in dopolnjenega dokaznega postopka, ob pravilni razlagi zakonskih znakov obravnavanega kaznivega dejanja ter po tehtni in skrbni presoji vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, bo prvostopenjsko sodišče lahko sprejelo pravilno in zakonito odločitev v zadevi. Glede na navedeno je bilo treba pritožbi pomočnice okrožne državne tožilke ugoditi in zadevo vrniti prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.