Jedro

Ne domnevni lastnik ne njegov upnik sodišču kljub pozivu nista predložila ustreznih listin, ki bi izkazovale pridobitev lastninske pravice na stanovanju. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da bo morala zainteresirana oseba svoje pravice na skupnih in posameznih delih uveljavljati v pravdi oziroma v drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju, ta del pa vpisalo kot splošni skupni del stavbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (zadnja alineja tč. IV izreka) potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z delom sklepa, ki je izpodbijan s pritožbo, glede dela stavbe na ... v Ljubljani, v naravi stanovanje, ID znak 000-370 (prej 16), odločilo, da gre za splošni skupni del, ker ne udeleženka (pritožnica) - upnica domnevnega lastnika, ne slednji (M. K.) sodišču kljub pozivu nista predložila ustreznih listin, ki bi izkazovale pridobitev lastninske pravice na tem stanovanju.

2. Pritožnica družba B. v pritožbi navaja, da je hipotekarna upnica lastnika stanovanja M. K., in sicer je terjatev pridobila od prejšnjega upnika Banke X. M. K. je lastninsko pravico pridobil od prodajalke J. H. Navaja, da je bila pozvana na predložitev izvirnika pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve v obliki notarskega zapisa SV 1937/04 med dolžnikom in prejšnjim upnikom, a izvirnikov teh listin pritožnica nima, ima pa kopije, ki jih prilaga. Dogovor o vstopu novega upnika namreč varuje osebne podatke dolžnikov, in sicer v skladu z Uredbo EU 2016/679. Pritožnica predlaga, da se sklep v delu, ki se nanaša na udeleženca, spremeni tako, da se ugotovi obstoj lastninske pravice v korist M. K. in zastavne pravice v njeno korist v zavarovanje glavnice 60.000,00 EUR z obrestmi.

3. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sklep je v izpodbijanem delu pravilen in zakonit. 6. Pridobitelj posameznega dela stavbe je po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) oseba, ki s pravnim naslovom izkazuje pravni temelj pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe. Pravni naslov je po tem zakonu listina o pravnem poslu ali pravnomočna odločba sodišča ali drugega pristojnega državnega organa, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe. Če pravni naslov ne učinkuje proti zemljiškoknjižnemu lastniku, mora pridobitelj posameznega dela stavbe za izkazovanje pravnega temelja pridobitve ali prenosa lastninske pravice na posameznem delu stavbe izkazati tudi večkratni zaporedni prenos lastninske pravice na posameznem delu stavbe od zemljiškoknjižnega lastnika do osebe, od katere se izkazuje prenos lastninske pravice na pridobitelja posameznega dela stavbe. Večkratni zaporedni prenos lastninske pravice na posameznem delu stavbe se izkazuje tako, da se vsak posamezni prenos od zemljiškoknjižnega lastnika do pravnega prednika zadnjega pridobitelja izkaže bodisi z javno listino, ki izkazuje univerzalno pravno nasledstvo, bodisi s pravnim naslovom (19. čl. ZVEtL-1).

7. Ne domnevni lastnik ne njegov upnik sodišču kljub pozivu nista predložila ustreznih listin, ki bi izkazovale pridobitev lastninske pravice na stanovanju - na delu stavbe z oznako 000-370. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da bo morala zainteresirana oseba svoje pravice na skupnih in posameznih delih uveljavljati v pravdi oziroma v drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju (1. odst. 35. čl. ZVEtL-1), ta del pa vpisalo kot splošni skupni del stavbe. Pritožba teh dejstev ne izpodbija, pritožnica zgolj pojasnjuje, da ustreznih originalnih listin ni mogla pridobiti in prilaga kopije posameznih listin, ki pa niso ustrezen naslov za vpis lastninske pravice na spornem posameznem delu stavbe na ime M. K. 8. Glede na obrazloženo je pritožba neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu 2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1 in 3. čl. ZVEtL-1 pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo.