Jedro

V okoliščinah obravnavanega primera ni bilo dejanske podlage za uporabo 3. odstavka 81. člena ZDSS-1, kot pravilno poudarja toženi zavod. Tožnica z dokončno odločbo z dne 1. 8. 2019, zoper katero je dopustno sodno varstvo, v predsodnem postopku sploh ni pridobila pravic iz invalidskega zavarovanja. Sodno izvedensko mnenje zoper katero ni bilo pripomb, dejansko kaže na nepravilnost in nezakonitost tudi prvostopenjske odločbe, zaradi česar bi bilo potrebno postopati po 2. odstavku 81. člena ZDSS-1, tožnico razvrstiti v ustrezno kategorijo invalidnosti ter na podlagi relevantnih določb ZPIZ-2 priznati ustrezne pravice iz invalidskega zavarovanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo drugostopenjsko upravno odločbo št. ..., št. dosjeja: ... z dne 1. 8. 2019 (I. točka izreka) in toženo stranko zavezalo, da tožnici povrne 671,98 EUR stroškov postopka v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi bistvene kršitve postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Primarno predlaga spremembo sodbe tako, da se poleg drugostopenjske odločbe z dne 1. 8. 2019 odpravi tudi prvostopenjska odločba z dne 7. 3. 2019, tožnico razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni in prizna pravico do premestitve na drugo delo s stvarnimi omejitvami s polnim delovnim časom od 18. 2. 2019, v preostalem pa tožbeni zahtevek na priznanje pravice do dela s krajšim delovnim časom zavrne, oz. podrejeno pritožbi ugodi, prvostopenjsko sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Komisija za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti A. Univerze B. (Fakultetna komisija) je ocenila, da je pri tožnici podana III. kategorija invalidnosti, ker več ni zmožna za samostojno delo zdravstvenega tehnika, temveč le za drugo delo v delokrogu svojega poklica in delovnih izkušenj, ki je psihofizično nezahtevno, ne zahteva zahtevnejšega priučevanja, brez vsiljenega tempa in ritma dela, brez zahtev po odločanju, v polnem delovnem času od 18. 2. 2019 dalje. Stranki na izvedensko mnenje nista imeli pripomb. Ob takšni strokovni oceni je mogoče tožnici priznati pravico do premestitve iz 81. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju1 (ZPIZ-2) česar sodišče ni storilo, ker je odpravilo le drugostopenjsko odločbo in v veljavi pustilo prvostopenjsko z dne 7. 3. 2019. Ob uporabi 3. odstavka 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih2 (ZDSS-1) je zmotno štelo, da je tožnica v upravnem postopku pridobila pravico do dela s skrajšanim delovnim časom. Moralo bi upoštevati, da je bila s končno odločbo prvostopenjska odločba v reviziji v skladu s 173. členom ZPIZ-2 ob reševanju pritožbe spremenjena po uradni dolžnosti. Sicer je Fakultetna komisija invalidnost presojala upoštevanje v sodnem postopku pridobljen DD-1 obrazec od podjetja C. d. o. o., kar še dodatno potrjuje, da odločitev z dne 7. 3. 2019 ni bila pravilna. Sodišče bi moralo odpraviti tudi prvostopenjsko odločbo ter v skladu z 2. odstavkom 81. člena ZDSS-1 v sporu polne jurisdikcije odločiti o pravicah iz invalidskega zavarovanja. Čeprav se je tožnica z izvedenskim mnenjem strinjala, je na zadnji glavni obravnavi ponovno modificirala zahtevek in predlagala le odpravo drugostopenjske odločbe ter potrditev prvostopenjske z dne 7. 3. 2019. Njen predlog nima podlage v izvedenskem mnenju, niti v določbah ZDSS-1. Zaradi napačnega upoštevanja prepovedi reformatio in peius, izpodbijana sodba ni pravilna.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku3 (ZPP) je potrebno ugotoviti, da sodišče prve stopnje materialnega prava, ki bi ga moralo, sploh ni uporabilo. Hkrati je zaradi nepravilne uporabe 3. odstavka 81. člena ZDSS-1 prišlo do procesne kršitve iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Podana je tudi absolutna bistvena kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj ima pisni odpravek sodbe takšne pomanjkljivosti, da ga ni mogoče preizkusiti, ker je izrek sodbe nepopoln, nasprotuje razlogom sodbe oziroma so razlogi o odločilnih dejstvih nejasni in sami s seboj v nasprotju.

5. Gre za izpodbojno tožbo zoper drugostopenjsko odločbo z dne 1. 8. 2019, s katero je zavrnjena pritožba in hkrati v postopku revizije prvostopenjska odločba spremenjena tako, da je na podlagi ocene IK II z dne 4. 7. 2019 izrečeno, da pri zavarovanki ni invalidnosti in da nima pravic iz invalidskega zavarovanja. S prvostopenjskim posamičnim upravnim aktom z dne 7. 3. 2019 je bila namreč tožnica na podlagi mnenja IK I z dne 18. 2. 2019 razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 18. 2. 2019 dalje s priznano pravico do fizično lažjega dela, v ugodnih klimatskih pogojih, v dopoldanskih izmenah, brez časovnega pritiska, v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno oz. 20 ur tedensko. Izrečeno je bilo, da kontrolni pregled ni potreben, da se je delovna invalidka dolžna najkasneje v 30 dneh po dokončnosti odločbe prijaviti pri Zavodu RS za zaposlovanje ter da bo o pravici in višini delnega nadomestila odločeno s posebno odločbo.

6. Ob takšnem upravnem izidu je sodišče prve stopnje zaradi neskladnih mnenj IK in IK II izvedlo dokaz z medicinskim izvedenstvom Fakultetne komisije. V 7. tč. obrazložitve sodbe povzete ocene pritožbeno sodišče ne ponavlja. Poudarja le, da je Fakultetna komisija drugače kot IK II v predsodnem postopku ocenila, da je tožničina delovna zmožnost za svoj poklic zaradi bolezni zmanjšana za manj kot 50 %, in da je od 18. 2. 2019 invalid III. kategorije, ker več ni zmožna za samostojno delo zdravstveni tehnik, temveč le za drugo ustrezno delo v delokrogu svojega poklica in delovnih izkušenj, ki psihofizično ni zahtevno, ne potrebuje zahtevnejšega priučevanja, brez vsiljenega tempa in ritma dela, brez zahtev po odločanju v polnem delovnem času.

7. V izpodbijani sodbi je sicer pravilno razlogovano (9. tč. obrazložitve) da je prvostopenjska odločba o priznanih pravicah na podlagi preostale delovne zmožnosti v postopku revizije spremenjena ob uporabi 173. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju4 (ZPIZ-2) ter izrečeno, da zavarovanka nima pravic iz invalidskega zavarovanja, ne da bi pri tem šlo za kršitev prepovedi reformatio in peius, kot je napačno zatrjevala tožnica.

Podlaga za poseg v prvostopenjski ugoditveni posamični upravni akt je namreč podana v ZPIZ-2, ki uzakonjuje revizijo prvostopenjskih ugoditvenih odločb (173. člen), ureja pravne učinke revizije (174. člen), revizijo izvedenskih mnenj IK I (175. člen ) ter določa predpostavke za sodno varstvo pravic zoper odločbe, izdane v reviziji (176. člen). Sodno varstvo je zagotovljeno zoper odločbo, s katero je v reviziji spremenjena prvostopenjska odločitev. Ob morebitni nezakonitosti in odpravi drugostopenjske odločbe je v sodno socialnem sporu potrebno presoditi tudi pravilnost in zakonitost prvostopenjske odločitve. V takšnih primerih ni uporabljiv 3. odstavek v zvezi z 2. odstavkom 81. člena ZDSS-1, kot pravilno opozarja pritožba. Po odpravi drugostopenjske odločbe je potrebno poseči tudi v prvostopenjsko, če glede na dejansko stanje, ugotovljeno v sodnem postopku, ni zakonita in razsoditi o pripadajočih pravicah iz invalidskega zavarovanja.

8. V okoliščinah obravnavanega primera ni bilo dejanske podlage za uporabo 3. odstavka 81. člena ZDSS-1, kot pravilno poudarja toženi zavod. Tožnica z dokončno odločbo z dne 1. 8. 2019, zoper katero je dopustno sodno varstvo, v predsodnem postopku sploh ni pridobila pravic iz invalidskega zavarovanja. Sodno izvedensko mnenje zoper katero ni bilo pripomb, dejansko kaže na nepravilnost in nezakonitost tudi prvostopenjske odločbe, zaradi česar bi bilo potrebno postopati po 2. odstavku 81. člena ZDSS-1, tožnico razvrstiti v ustrezno kategorijo invalidnosti ter na podlagi relevantnih določb ZPIZ-2 priznati ustrezne pravice iz invalidskega zavarovanja.

9. Iz predhodno navedenih razlogov je potrebno pritožbi tožene stranke ugoditi, izpodbijano sodbo na podlagi 355. člena ZPP razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Glede na naravo stvari in okoliščine primera pritožbeno sodišče ne sme samo odpravljati ugotovljenih kršitev in pomanjkljivosti, saj bi nesorazmerno poseglo v pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Izpodbijana ugoditvena sodba je tako pomanjkljiva, da bi ob pravilni uporabi procesnega in materialnega prava bilo o vsebinskih pravicah iz invalidskega zavarovanja prvič razsojano šele na pritožbeni stopnji.

10. V ponovljenem sojenju bo sodišče prve stopnje postopalo v skladu z materialno in procesno pravno usmeritvijo iz te sodne odločbe. Glede na izvedensko mnenje Fakultetne komisije bo ponovno presodilo pravilnost izpodbijanih upravnih odločb, ju ob ugotovljeni nezakonitosti na podlagi 2. odstavka 81. člena ZDSS-1 odpravilo, tožnico razvrstilo v ustrezno kategorijo invalidnosti ter v skladu z relevantnimi določbami ZPIZ-2 priznalo pripadajoče pravice iz invalidskega zavarovanja na temelju preostale delovne zmožnosti.

11. Sodišče bo v ponovljenem sojenju ponovno odločalo tudi o priglašenih stroških sodnega postopka, ki so v skladu s 165. členom ZPP pridržani za končno odločitev.

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. 1 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 4 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.