Jedro

Podana je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke I. odst. 339. čl. ZPP. Sodišče je vodilo postopek zoper osebo, ki ni več obstajala, zato tudi ni mogla dati pooblastila, tudi sodbo je vročilo pooblaščencu, ki ni mogel biti pooblaščenec, saj je pooblastilo dala oseba, ki ni več obstajala. Sodišče bi moralo postopek prekiniti po 205. čl .ZPP.

Izrek

Pritožbam se u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i v celoti in v r n e sodišču v ponovno odločanje. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški pravdnega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in odločilo, da sta toženi stranki dolžni solidarno plačati tožeči stranki 826.473,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 2. 1995 dalje do plačila in v roku 15, v presežku za znese 1,974.193,00 SIT pa je zahtevek zavrnilo. Toženima strankama je naložilo tudi plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Obe pravdni stranki sta se zoper sodbo pravočasno pritožili. Tožeča stranka uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, izpodbija pa tudi odločitev o stroških postopka in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da se zahtevku v celoti ugodi, prizna pa se mu tudi 485.174,00 SIT stroškov pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, podrejeno pa, da se to sodbo razveljavi in zadeva vrne sodišču v ponovno obravnavanje. V pritožbi navaja, da je sodišče s tem, ko je verjelo samo tožencema dejansko stanje zmotno ugotovilo in sodišče opozarja, da toženca njegovemu zakonitemu zastopniku nikoli nista na roke ali kako drugače plačala 14.0000,00 DEM. Dela na hiši tožencev je končal spomladi 1994, torej več kot šest mesecev kasneje kot je bilo dano posojilo zmotna je tudi ugotovitev sodišča, da je tožnik tožbo vložil več kot dve leti po tem, ko je delo končal. Dela je končal spomladi 1994, na kar sta mu toženca obljubljala plačilo, ki pa ga ni bilo. Zato jima je 31. 1. 1995 izdal končno obračunsko situacijo z dne 31. 1. 1995 in ker toženca nista plačala, je septembra 1995vložil tožbo. Sodišče pa je zmotno odločilo tudi glede stroškov postopka, ki jih morata toženca plačati tožniku. Oba toženca izpodbijata sodbo sodišča prve stopnje iz vseh treh pritožbenih razlogov 338. čl. ZPP in predlagata, da se pritožbi ugodi in da se sodba spremeni tako, da se zahtevek v celoti zavrne ali pa da se sodba razveljavi in zadeva vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Priglašata tudi stroške pritožbenega postopka. Sodbo sodišča prve stopnje je bilo potrebno razveljaviti po uradni dolžnosti, saj je podana absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Tožba je bila vložena priporočeno 26. 9. 1995 v imenu tožeče stranke, gospodarskega subjekta, je tožbo vložil pooblaščenec odvetnik V. N.. Pooblaščenca tožeče stranke sta z dopisom z dne 5. 7. 2001 sodišču sporočila, da je pooblastilno razmerje med odvetnikom in tožečo stranko sporazumno prenehalo. Nato je 12. 2. 2002 predložil pooblastilo za zastopanje tožeče stranke G. d.o.o. K. odvetnik L. H.. Ta odvetnik pa je tudi ves čas postopka zastopal tožečo stranko in tudi vložil pritožbo. Iz podatkov gospodarskega registra pa izhaja, da je bila pri Okrožnem sodišču v Kranju vpisan v register gospodarski subjekt G.trgovina, gostinstvo in inženiring d.o.o. s sedežem H. ..., K.. Ta firma je bila iz registra izbrisana, datum zadnjega vpisa je 28. 9. 2001. Po podatkih registra izhaja, da so družbo ustanovile tri osebe, družba pa je bila izbrisana, ker neprekinjeno v obdobju 12 mesecev ne opravlja izplačil preko računa pri organizaciji, ki za gospodarsko družbo opravlja posle plačilnega prometa. Ker proti sklepu o začetku izbrisa ni bil vložen ugovor, je sodišče na podlagi I. odst. 32. čl. Zakona o finančnem poslovanju podjetij odločilo, da se v izreku navedena gospodarska družba izbriše iz sodnega registra. Tako je bila izbrisana z datumom vpisa 11. 5. 2001. Zastopnik družbe je bil M. M. kot direktor, vendar pa v času, ko je bilo pooblastilo dano, družba ni več obstajala in je bila izbrisana, zato so tudi prenehala pooblastila direktorja in odvetniku ni mogel dati pooblastila. Tako je sodišče nepravilno vodilo postopek z osebo, ki ne obstaja več, ker je bila kot gospodarski subjekt izbrisana iz sodnega registra. Glede na to je podana absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke I. odst. 339. čl. ZPP. Sodišče je vodilo postopek zoper osebo, ki ni več obstajala, zato tudi ni mogla prenesti pooblastila, tudi sodbo je vročilo pooblaščencu, ki ni mogel biti pooblaščenec, saj pooblastilo ni moglo biti veljavno, ker bi sodišče moralo postopek prekiniti v skladu z določbo 205. čl. ZPP. Kadar tožeča stranka preneha obstajati zaradi izbrisa iz sodnega registra po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij, ima to za posledico prekinitev pravdnega postopka po samem zakonu. Le v primeru, kadar pride do prekinitve tega postopka v pritožbenem postopku, lahko sodišče druge stopnje odloči o pritožbi. V tem primeru pa je do prekinitve postopka prišlo tekom postopka in je sodišče vodilo obravnavo z neobstoječo stranko, zato pritožbeno sodišče ni moglo odločati o pritožbi obeh strank, pač pa je zaradi absolutno bistvene kršitve moralo sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti. Družbeniki gospodarske družbe, izbrisani iz sodnega registra po določbah Zakona o finančnem poslovanju podjetij so njeni pravni nasledniki in sicer univerzalni pravni nasledniki. Zato bo moralo sodišče to napako odpraviti na tak način, da bo postopek nadaljevalo z družbeniki, ki bodo morali seveda dati pooblastilo odvetniku in katerim bo sodišče moralo vročati vsa vabila ter vse odločbe.