Jedro

Po ureditvi ZLPP mora podjetje, zavezano lastninskemu preoblikovanju, izločiti z začasno odredbo določene nepremičnine, razen tistih, ki jih ni mogoče po zakonu vrniti v naravi. Izločitev mora biti v programu lastninskega preoblikovanja izvedena tako, da so nepremičnine opisane z navedbo parcelnih številk, kultur in izmer. Okoliščina, da oznake izločenih nepremičnin v programu lastninskega preoblikovanja niso enake tistim ob podržavljenju, še ne pomeni, da izdana začasna odredba ni pravilno realizirana. V takem primeru je pomembno primerjati katastrsko stanje ob podržavljenju s tistim ob izdaji začasne odredbe oziroma določitvi programa lastninskega preoblikovanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 2535/97-14 z dne 12.5.1999, se spremeni tako, da se tožba zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) ugodilo tožbi tožeče stranke, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 4.9.1997 in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Z navedno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke in potrdila odločbo Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo z dne 5.5.1997, s katero je bil odobren program lastninskega preoblikovanja podjetja S., d.d., K. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je sporna odobritev programa lastninskega preoblikovanja podjetja S., torej prvo soglasje v smislu ureditve ZLPP. Iz izpodbijane odločbe in podatkov upravnih spisov izhaja, da je tožeča stranka pravočasno vložila predlog za izdajo začasne odredbe po določbi 11. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP). Za zavarovanje tistega dela zahtevka za denacionalizacijo, o katerem se odloča v sodnem postopku, je Okrajno sodišče v Kamniku izdalo začasno odredbo, ki je postala pravnomočna (sklep z dne 22.12.1994). Za zavarovanje tistega dela zahtevka za denacionalizacijo, o katerem se odloča v upravnem postopku, pa iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je bila začasna odredba odpravljena in zadeva vrnjena upravnemu organu v ponovni postopek. Po določbi 15. člena ZLPP se podjetje lahko lastninsko preoblikuje le na nespornem delu družbenega kapitala. Dokaz o tem, da je družbeni kapital nesporen, je pravnomočna začasna odredba ali pisni sporazum med upravičencem in zavezancem o izločitvi sredstev oziroma o prenosu delnic na Sklad RS za razvoj oziroma Slovensko razvojno družbo. V obravnavanem primeru je tožena stranka odobrila program lastninskega preoblikovanja, čeprav podjetje S. ni postopalo v skladu s pravnomočno začasno odredbo in iz lastninskega preoblikovanja ni izločilo nepremičnin v naravi. Podjetje S. bi moralo na podlagi začasne odredbe izločiti točno določene nepremičnine z navedbo parcelnih številk, kultur in izmer, brez nepremičnin, ki jih po zakonu ni mogoče vrniti v naravi, kot to tožniki v tožbi pravilno ugotavljajo. Iz izpodbijane odločbe tudi izhaja, da je podjetje S. dodatno zavarovalo denacionalizacijski zahtevek v obliki lastninskega deleža na družbenem kapitalu podjetja, za kar pa ni nobene pravne podlage.

Tožena stranka vlaga pritožbo iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo zavrne oziroma podrejeno, da razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrne v novo sojenje. Zatrjuje, da je podjetje S. ravnalo po pravnomočni začasni odredbi, s katero mu je bilo prepovedano razpolaganje s parcelo št. 1469 v izmeri 12026 m2, parcelo št. 1470 v izmeri 247 m2 in parcelo št. 1472 v izmeri 9286, vse k.o. P. V programu lastninskega preoblikovanja je natančno obrazloženo, katere parcele so se v času od nacionalizacije do danes pripojile, razdružile ali kakorkoli drugače spremenile v obsegu in katero novo parcelno številko so dobile, kar je razvidno iz historičnega izpiska za posamezne parcele in mapne kopije Geodetske uprave K. Razvidno je tudi, da imajo nepremičnine, ki jih je podjetje S. izločilo, druge parcelne številke. To pa še ne pomeni, da izdana začasna odredba ni bila upoštevana. Od podjetja S. ni mogoče zahtevati, da bi na svoje stroške vzpostavilo prejšnje zemljiško knjižno stanje.

V odgovoru na tožbo zatrjuje tožeča stranka, da se zaradi ureditve 15. člena ZLPP podjetje S. ne more lastninsko preoblikovati, dokler ne bo izdana začasna odredba oziroma ne pride do ustrezne poravnave. V obravnavani zadevi je glede novih številk parcel zemljišč iz pravnomočne začasne odredbe sodišča narejena plomba v zemljiški knjigi. Upravni organ pa kljub njenim opozorilom začasne odredbe ni izdal. Že zato ni pravilna ugotovitev tožene stranke, da je program lastninskega preoblikovanja ustrezen. Predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba je utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka utemeljeno ugovarja odločitvi sodišča prve stopnje. Na podlagi pravnomočne začasne odredbe po ZLPP je moralo podjetje, zavezano lastninskemu preoblikovanju, res izločiti z začasno odredbo določene nepremičnine v naravi, razen tistih, ki jih po zakonu ni mogoče vrniti v naravi. Vendar vsebuje v obravnavanem primeru izrek navedenega sklepa Okrajnega sodišča v Kamniku oznako katastrskega stanja ob podržavljenju (nacionalizaciji in z njo povezani zatrjevani izsiljeni sklenitvi kupoprodajnih pogodb), in sicer navaja parcelo št. 1469 - 12026 m2, parcelo 1470 - 247 m2 in parcelo 1472 - 9286 m2, vse k.o. P. V obrazložitvi navedenega sklepa je še navedeno, da se nepremičnine, ki so predmet začasne odredbe, nahajajo v premoženju podjetja S. z drugačnimi parcelnimi številkami, pri čemer njihove nove oznake niso navedene. Že takšna vsebina izdane začasne odredbe nakazuje na spremembe katastrskega stanja parcel, ki so predmet navedene začasne odredbe, kar bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati pri svoji presoji.

V upravnih spisih so historični izpiski in mapne kopije Geodetske uprave Republike Slovenije za vse nepremičnine, ki so predmet zahteve za denacionalizacijo z dne 5.6.1992, in ne samo za tiste, ki so predmet navedene začasne odredbe. Iz njih so razvidne spremembe mejnih črt, kulture in površine parcel v katastru in tudi odpisi zaradi izgradnje obvoznice za mesto K. Razvidno je tudi, kako so se parcele združevale in v kolikšnem delu so danes zazidana stavbna zemljišča, funkcionalna zemljišča in poti. Mapne kopije Geodetske uprave Republike Slovenije so priložene programu lastninskega preoblikovanja podjetja S., kjer je v d. točki III. dela (postopki pred pričetkom preoblikovanja) podrobno navedeno, katera zemljišča je podjetje S. izločilo v naravi glede na vsebino zahteve za denacionalizacijo z dne 5.6.1992 in izdane začasne odredbe ter pojasnjeno, da gre pri izločitvi za stanje novega katastrskega stanja, po katerem vsa zemljišča iz zahteve za denacionalizacije niso več v celoti nezazidana, pač pa so na njih poslovne stavbe podjetja S. Iz podatkov upravnih spisov je razvidno, da je podjetje S. iz programa lastninskega preoblikovanja izločilo parcele po stanju - kulturi in razredu in površini, kot ga izkazuje novo katastrsko stanje, podrobno razvidno tudi iz naznanilnega lista št. 6/94. Izločilo je tudi parcele, ki po novem katastrskem stanju izkazujejo stanje parcel v času podržavljenja, ki so predmet zahteve za denacionalizacijo, o njih zavarovanju pa še ni bilo odločeno. Glede na takšne podatke upravnih spisov sodišče prve stopnje ni imelo podlage za pritrditev tožbi, da podjetje S. ni pravilno izločilo premoženja, pač pa samovoljno le del površine parcel št. 1469 in 1468/2, ki sta bili združeni v parcelo 1467/6, in od parcel št. 1467/1, vse k.o. P. Drugih konkretnih navedb, ki naj bi izkazovalo nepravilno izvedbo izdane začasne odredbe, pa tožba ne vsebuje.

V zvezi s stališči sodišča prve stopnje glede parcel, o katerih v upravnem postopku še ni bilo odločeno o predlogu za izdajo začasne odredbe, pritožbeno sodišče navaja, da je z uveljavitvijo Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj (ZZLPPO), ki je začel veljati 1.5.1998, prenehal veljati ZLPP, razen nekaterih njegovih določb. ZZLPPO je uredil zaključek lastninskega preoblikovanja podjetij, ki še niso pridobila soglasja iz 4. odstavka 20. člena ZZLP, in privatizacijo pravnih oseb, ki so delno ali v celoti v lasti in upravljanju Slovenske razvojne družbe. V členih 48 do 51 vsebuje tudi posebne določbe v primeru predlogov denacionalizacijskih upravičencev za izdajo začasnih odredb, vloženih v roku iz 11. člena ZLPP, ki ob začetku privatizacije niso bili pravnomočno zavrnjeni oziroma zavrženi. Takšni predlogi se po določbi 48. člena ZZLPPO upoštevajo pri izvedbi privatizacije na način, ki ga določa ZZLPPO.

Ker je sodišče prve stopnje zmotno presodilo listine, ki so v upravnih spisih, njegova odločitev pa se opira samo na te dokaze, je pritožbeno sodišče na podlagi 1. točke 2. odstavka 77. člena ZUS pritožbi ugodilo in spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je tožbo zavrnilo.