Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka ni zakonit, ker tožničine ponudbe za sklenitev sodne poravnave, na podlagi katere bi tožnica ob soglasju s toženo stranko umaknila tožbo, ni mogoče šteti za umik tožbe.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi umika tožbe postopek ustavilo (1. točka izreka). Odločilo je, da tožnica sama krije svoje stroške postopka (2. točka izreka).
Zoper takšen sklep se tožnica pritožuje iz vseh treh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008). Navaja, da ni imela namena umakniti tožbo, temveč je dala pobudo za sklenitev sodne poravnave, v kolikor pa bi tožena stranka zavrnila sklenitev sodne poravnave, bi tožnica v celoti vztrajala pri tožbenem zahtevku. Zmotno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da se tožena stranka v tem sporu še ni spustila v obravnavo, saj je tožena stranka 3. 7. 2007 vložila odgovor na tožbo. Sodišče prve stopnje bi zato tožničin predlog za sklenitev sodne poravnave moralo poslati v mnenje in odgovor toženi stranki. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbo 188. člena ZPP, posledično je napačno interpretiralo vlogo tožnice z dne 15. 11. 2010, zato je izpodbijani sklep nezakonit in ga je potrebno razveljaviti. Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.
Pritožba je utemeljena.
Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.
Tožničine ponudbe za sklenitev sodne poravnave, s katero bi stranki izrazili soglasje, da tožnica ob soglasju tožene stranke umakne tožbo in se postopek v tej zadevi ustavi, ni mogoče šteti za umik tožbe v smislu določbe 188. člena ZPP. Vloga je povsem jasna, gre za ponudbo za sklenitev sodne poravnave, ki bi sicer res pripeljala do umika tožbe, vendar le pod pogojem, da bi bila takšna poravnava sklenjena. Umik tožbe je procesna izjava volje in kot za vsako izjavo volje, tudi za umik velja, da mora biti jasen in nedvoumen, umik tožbe pa tudi ne more biti pogojen. Tožničine ponudbe za sklenitev poravnave nikakor ni mogoče šteti za umik tožbe, čeprav poravnalna ponudba vsebuje tožničino zavezo, da bo v primeru sklenitve poravnave umaknila tožbo.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbe ZPP o umiku tožbe, zato je podana smiselno zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 188. členom ZPP, zato je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
V novem postopku bo sodišče prve stopnje tožničin predlog sodne poravnave vročilo toženi stranki, ki je odgovorila na tožbo in v nadaljnjem postopku upoštevalo tudi, da je bilo že pravnomočno odločeno o tožničinem zahtevku za razveljavitev ocene dela tožnice za leto 2006 z dne 30. 1. 2007 in za razveljavitev obvestila Ministrstva za notranje zadeve o oceni z dne 16. 4. 2007, v tem sporu pa je potrebno odločiti še o tožničinem zahtevku za razveljavitev sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja o zavrženju tožničine pritožbe zaradi molka organa v postopku zahteve za odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja z dne 14. 3. 2007 in 20. 4. 2007.