Jedro

Ker je taksna obveznost tožene stranke za plačilo takse nastala ob vložitvi pritožbe zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka, taksa pa še ni bila plačana, niti je sodišče ni napačno odmerilo v smislu 34a. člena ZST-1, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 26. 2. 2018 o zavrnitvi ugovora tožeče stranke zoper plačilni nalog z dne 22. 1. 2018.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog z dne 22. 1. 2018 kot neutemeljen zavrnilo.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje oziroma naj ga spremeni v smeri oprostitve taksne obveznosti. Navaja, da taksna obveznost po plačilnem nalogu ne more nastati, dokler sodišče predhodno ne odloči o tem, ali stranko postopka oprosti plačila sodne takse ali pa odloži ali pa omogoči obročno plačilo. Le v takem primeru je lahko izdan plačilni nalog pravilen.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nadaljnji; ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje je odločilo o ugovoru zoper plačilni nalog, ki ga je tožeča stranka podala na podlagi prvega odstavka 34a. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1; Ur. l. RS, št. 37/2008 in nasl.). Navedeni člen določa, da je zoper plačilni nalog dopustno v 8 dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana, ali da je sodišče takšno takso napačno odmerilo. Sodišče navaja, da je obveznost plačila nastala z vložitvijo pritožbe, zato je dolžna plačati tožeča stranka, ki se je zoper sklep pritožila, tudi takso. Ker je bila taksa primerno odmerjena, je ugovor zavrnilo.

6. Pritožba spregleda, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi s sklepom opr. št. I Pd 724/2013 z dne 26. 2. 2018 kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper sklep z dne 22. 1. 2018, s katerim ji je sodišče prve stopnje naložilo plačilo sodne takse v višini 33,00 EUR. O taksni obveznosti je torej že bilo odločeno (čeprav isti dan kot o zavrnitvi ugovora proti plačilnemu nalogu), zato ne gre za pravni položaj, kot ga izpostavlja pritožba in sicer, da bi sodišče o ugovoru odločalo, še preden bi odločilo o taksni obveznosti tožeče stranke.

7. Ker je taksna obveznost tožene stranke za plačilo takse nastala ob vložitvi pritožbe zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka, taksa pa še ni bila plačana, niti je sodišče ni napačno odmerilo v smislu 34a. člena ZST-1, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog z dne 22. 1. 2018. 8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, podane pa tudi niso kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).