Jedro

Dopustna je zaznamba spora tudi, če je vložen predlog in ne le tožba, s katero se ugotavlja obstoj lastninske pravice.

Zaznamba spora se v zemljiški knjigi lahko dovoli tudi zakoncu, ki pred nepravdnim sodiščem uveljavlja delitev skupnega nepremičnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze, če zahteva, da postane izključni lastnik tistih (oziroma tistega dela) nepremičnin, ki so bile do sedaj zemljiškoknjižno v lasti drugega zakonca.

Predlog za zaznambo spora je utemeljen glede tistih nepremičnin, na katerih tožnik predlaga, da pridobi izključno lastninsko pravico, ki pa so zemljiškoknjižno v celoti v lasti nasprotne udeleženke, in na tistih nepremičninah, kjer predlagatelj predlaga priznanje lastninske pravice na celotni nepremičnini, čeprav je zemljiškoknjižno skupaj z nasprotno udeleženko vpisan do 1/2.

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi in se sklep pod točko I spremeni tako, da se ugovoru nasprotne udeleženke M.G. z dne 26. 5. 2008 proti zemljiškoknjižnemu sklepu Okrajnega sodišča v Celju Dn. št. ..../2007 z dne 26. 3. 2008 deloma ugodi ter se zavrne predlog predlagatelja V.G. za vpis zaznambe spora na parc. št. 746/2 vl. št. ..... k. o. ..... in za parc. št. 744/6 vl. št. .... k. o. .....

V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Odredi se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa ter izbris vpisa zaznambe spora na nepremičninah: parc. št. 746/2 k. o. ..... in parc. št. 744/6 k. o. .......

Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. Su 72/2009-14 z dne 19. 3. 2009 je bila za sojenje v pritožbenem postopku v tej zadevi prenesena pristojnost iz Višjega sodišča v Celju na Višje sodišče v Ljubljani. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke zoper zemljiškoknjižni sklep Dn. št. ..../2007 z dne 26. 3. 2008, s katerim je Okrajno sodišče v Celju na podlagi zemljiškoknjižnega predloga predlagatelja z dne 13. 11. 2007 in predloga za razdružitev skupnega premoženja opr. št. N 51/2007 z dne 17. 10. 2007 dovolilo zaznambo spora pri: parc. št. 34, 35/1, 746/1, 746/2 in 747, vse k. o. ..... (vl. št. ...), parc. št. 744/6 k. o. .... (vl. št. ....), parc. št. 744/7 k. o. .... (vl. št. ...), parc. št. 744/8 k. o. .... (vl. št. ....). Nasprotna udeleženka vlaga pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter predlagatelju naloži plačilo stroškov tega postopka. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo določbo prvega odstavka 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Glede na zakonske pogoje za zaznambo spora, je pravno relevantno, ali sodišče v postopku, ki se vodi pod opr. št. N 51/2007 ugotavlja obstoj lastninske pravice predlagatelja na nepremičnini. Postopek se vodi za razdelitev skupnega premoženja. Delitev skupnega premoženja poteka pod predpostavko, da med udeleženci ni spora o predmetu delitve in velikosti deleža posameznih udeležencev, kar je procesna predpostavka za delitev skupnega premoženja. Deleži se vedno ugotavljajo v pravdi in ne v delitvenem postopku. Ker se v nepravdnem postopku ne ugotavlja obstoj lastninske pravice, ni pogojev za zaznambo spora. Predlagatelj je podal odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožba nasprotne udeleženke zavrne kot neutemeljena. Pritožba je deloma utemeljena. Na podlagi določbe 1. točke prvega odstavka 79. člena ZZK-1 se zaznamba spora dovoli na podlagi tožbe oziroma predloga, vloženega proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik oziroma predlagatelj postopka od sodišča zahteva, da se ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na podlagi gradnje na tujem zemljišču oziroma gradnje čez mejo, na podlagi priposestvovanja oziroma po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti oziroma na drug izviren način, ali da ugotovi obstoj njegove druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način. Predlagatelj je vložil predlog za delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku, v katerem predlaga, da pridobi izključno lastninsko pravico na: parc. št. 746/1 k. o. ...... (vl. št. ...), parc. št. 744/8 k. o. .... (vl. št. ....), parc. št. 744/7 k. o. .... (vl. št. ....), na nepremičninah: parc. št. 34, 35/1, 747, vse k. o. ..... (vl. št. ....) pa do 1/2; na nepremičninah: parc. št. 744/1 in 746/2 k. o. .... (vl. št. ....), parc. št. 744/6 (vl. št. ....) pridobi lastninsko pravico nasprotna udeleženka v celoti, na nepremičninah: parc. št. 34, 35/1, 747, vse k. o. ..... (vl. št. ....) pa do 1/2. Predlog za delitev skupnega premoženja in priznanje lastninske pravice na posameznih nepremičninah vsebuje vse predpostavke kot jih zahteva 1. točka prvega odstavka 79. člena ZZK-1 za dovolitev zaznambe spora, saj je bil vložen predlog proti imetnici vknjižene lastninske pravice, v predlogu pa se zahteva ugotovitev obstoja (priznanje) predlagateljeve (so)lastninske pravice. Sodna praksa je različna, ko se odloča o dovolitvi zaznambe spora v primerih, če je bil vložen predlog za delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku. Starejša sodna praksa, ki temelji na določbah 44. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK) običajno ni dopuščala zaznambe spora po predlogu za delitev stvari iz skupnega premoženja v nepravdnem postopku, ker je štela, da ne gre za spor ampak za ureditev razmerij (za kar se zavzema tudi pritožba), saj dokler gre za nepravdni postopek ni pogojev za nikakršno zaznambo spora, ker tega še ni (primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 408/96 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1159/2000). Takšnim stališčem je deloma sledila tudi sodna praksa po sprejemu ZZK-1 (primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 530/2006), vendar sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 685/2004 ne sledi takšnim materialnopravnim stališčem, saj ugotavlja, da se zaznamba spora v zemljiški knjigi lahko dovoli tudi zakoncu, ki pred nepravdnim sodiščem uveljavlja delitev skupnega nepremičnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze, če zahteva, da postane izključni lastnik tistih (oziroma tistega dela) nepremičnin, ki so bile do sedaj zemljiškoknjižno v lasti drugega zakonca. Dovolitev zaznambe spora je v takšnem primeru upravičena, glede na naravo konkretnega zahtevka in njegove pravne posledice. Primerjava zakonskih ureditev po ZZK (44. člen) in ZZK-1 (79. člen) pokaže, da je po ZZK-1 dopustna zaznamba spora tudi, če je vložen predlog in ne le tožba, s katero se ugotavlja obstoj lastninske pravice. Nenazadnje tudi iz komentarja ZZK (dr. Nina Plavšak, Tone Frantar in dr. Miha Juhart stran 212 - 214) izhaja, da ni izključena zaznamba spora tudi v primerih nepravdnih postopkov, prav v zvezi z delitvijo skupnega premoženja. Predlagatelj v zadevi N 51/2007 uveljavlja predlog, da postane (so)lastnik tistih nepremičnin, ki so sedaj zemljiškoknjižno v lasti nasprotne udeleženke oziroma sta stranki vpisani vsaka do 1/2. Pri odločitvi je pritožbeno sodišče upoštevalo trditve predlagatelja, da so vse nepremičnine skupno premoženje strank, kar pomeni, da na nepremičninah ni določena velikost deleža strank (je pa določljiva), čeprav iz zemljiške knjige na nekaterih nepremičninah zgolj "navidezno" izhaja (saj gre za skupno lastnino), da naj bi obstajala solastninska pravica med strankama, ker sta vpisana kot lastnika vsak do 1/2. Delitev skupnega premoženja se mora opraviti v nepravdnem postopku (ne v pravdi), pritožba pa pravilno navaja, da je mogoče deliti skupno premoženje v nepravdnem postopku, če med zakoncema (strankama) ni spora o višini deleža na skupnem premoženju, kar sicer izhaja iz 60. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij. Če bo med strankama spor o višini deležev, bo nepravdno sodišče napotilo stranki na pravdo, kjer se bo določil delež na skupnem premoženju, v nepravdnem postopku pa se bo opravila delitev. Ne glede na pravdni postopek, se bo šele v nepravdnem postopku dokončno uredilo razmerje med strankama v zvezi s skupnim premoženjem, saj bosta stranki na podlagi delitve pridobili izključno ali pa solastninsko pravico na posameznih stvareh iz skupnega premoženja. Glede na navedeno ni nobenega utemeljenega razloga, da predlagatelj ne bi uspel že v nepravdnem postopku s predlogom za zaznambo spora, vsaj glede tistih nepremičnin, na katerih na podlagi delitve skupnega premoženja želi pridobiti (so)lastninsko pravico, ob tem, da ni nobenega dvoma (kar potrjuje tudi nasprotna udeleženka), da bi bila zaznamba spora dopusta, če bi tožnik vložil tožbo na ugotovitev deležev na skupnem premoženju. Glede na to, da je predlagatelj postopal pravilno, s tem, da je zahteval delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku in ne, kot je sicer običajna, pa vendar le nepravilna praksa (ki jo neutemeljeno dopušča tudi sodna praksa), da bi v pravdi zahteval odločitev o višini deležev na skupnem premoženju ter hkrati tudi delitev (pridobitev (so)lastninske pravice), ni sprejemljivo, da bi bil zato predlagatelj prikrajšan pri zavarovanju svojih pravic z zaznambo spora, kar mu sicer glede na postavljeni predlog na delitev skupnega premoženja, da pridobi na posameznih nepremičninah (so)lastninsko pravico, omogoča 1. točka prvega odstavka 79. člena ZKK-1. Na podlagi takšnih materialnopravnih izhodišč se izkaže, da je predlog za zaznambo spora utemeljen glede tistih nepremičnin, na katerih tožnik predlaga, da pridobi izključno lastninsko pravico, ki pa so zemljiškoknjižno v celoti v lasti nasprotne udeleženke in na tistih nepremičninah, kjer predlagatelj predlaga priznanje lastninske pravice na celotni nepremičnini, čeprav je zemljiškoknjižno skupaj z nasprotno udeleženko vpisan do 1/2 (parc. št. 746/1 k. o. ...., parc. št. 744/8 k. o. ..... in parc. št. 744/7 k. o. ....). Zaznamba spora je dopustna tudi na nepremičninah, kjer sta stranki zemljiškoknjižno vpisani vsaka do 1/2 in na katerih predlagatelj predlaga pridobitev lastninske pravice do 1/2 (parc. št.: 34, 35/1, 747 k.o. .....). Glede na predlagateljev predlog pa ni dovoljena zaznamba spora na nepremičninah, na katerih predlagatelj ne zahteva pridobitve (so)lastninske pravice (parc. št. 746/2, 744/6 vse k.o. .....) in ki so zemljiškoknjižno v (so)lasti nasprotne udeleženke . Pritožbeno sodišče je na podlagi 161. člena ZZK-1 odredilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa ter izbris vpisov zaznambe spora na nepremičninah, kjer zaznamba spora ni bila dovoljena. Glede na določbo drugega odstavka 120. člena ZZK-1 v zvezi z določbo 35. člena Zakona o nepravdnem postopku vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.