Jedro

Čeprav so bila procesna dejanja v tem pravdnem postopku opravljena pred uveljavitvijo spremembe OT je z vidika odmere stroškov postopka bistven čas odločanja sodišča. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki (drugi odstavek 12. člena OT).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki stroške pravdnega postopka v znesku 1.248,30 EUR, v roku 15 dni od prejema sklepa.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožeča stranka. Navaja, da bi sodišče prve stopnje, ki je ovrednotilo višino opravljenih storitev tožene stranke v višini 2.080,5 točk moralo upoštevati vrednost točke na dan zadnje obravnave oziroma na dan pravnomočnosti sodne odločbe. Takrat pa je vrednost točke znašala 0,459 EUR. Sodišče prve stopnje pa je tudi sicer za odvetniške storitve do 1.000 točk toženi stranki priznalo 3 % pavšal, kar ni pravilno, saj je v Odvetniški tarifi (v nadaljevanju OT) določen 2 % pavšal do 1.000 točk, ter nadalje nad 1.000 točk 1 % pavšal. Tako je sodišče prve stopnje materialno pravo zmotno uporabilo. Sodišče prve stopnje je neupravičeno več kot sedem mesecev čakalo z odločitvijo o stroških, med tem časom pa se je vrednost točke za opravljeno storitev zvišala. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni, tako da uporabi pravilno vrednost točke 0,459 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti, prav tako je pri odmeri stroškov postopka pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje v predmetni zadevi dne 22. 6. 2018 izdalo vmesno sodbo, katero je potem sodišče druge stopnje s sodbo z dne 17. 1. 2019 spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke kot neutemeljen zavrnilo ter odločilo o stroških pritožbenega postopka. O stroških postopka nastalih pred sodiščem prve stopnje je odločalo sodišče prve stopnje s sedaj izpodbijanim sklepom dne 5. 9. 2019 in toženi stranki priznalo nagrado v višini 2.050 odvetniških točk in materialne stroške, skupaj torej 2.080,5 točk. Pri tem je sodišče prve stopnje pomotoma zapisalo, da toženi stranki pripada pavšal za materialne stroške v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT v višini 30,5 točk v oklepaju pa je zapisalo, da slednje predstavlja 3 % + 1 % nad 1.000 točk, čeprav izračun pokaže, da je toženi stranki sodišče prve stopnje priznalo pavšal v višini 2% do 100 točk in nad 1000 točk 1%. S tem pa je sodišče prve stopnje pravilno priznalo toženi stranki nagrado v skupni višini 2.080,5 točk. 6. Pritožba nadalje graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je v predmetnem postopku uporabilo vrednost odvetniške točke v višini 0,60 EUR, kot znaša od 6. 4. 2019 dalje (Ur. l. RS, št. 22/19) in ne 0,459 EUR, kot je znašala vrednost točke ob koncu glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje oziroma, ko je bila storitev opravljena. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno pri odmeri višine stroškov postopka uporabilo OT, ki v prvem odstavku 13. člena določa, da znaša vrednost točke 0,60 EUR (stroški zastopanja Državnega odvetništva se v postopkih pred sodišči in drugimi organi obračunavajo po tarifi, ki ureja odvetniške storitve (prvi odstavek 8. člena Zakona o državnem odvetništvu - ZDOdv). Sodišče prve stopnje je namreč o stroških postopka v izpodbijanem delu sklepa odločilo 5. 9. 2019, torej po uveljavitvi spremembe odvetniške točke z dne 6. 4. 2019. 7. Čeprav so bila procesna dejanja v tem pravdnem postopku opravljena pred uveljavitvijo spremembe OT je z vidika odmere stroškov postopka bistven čas odločanja sodišča. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki (drugi odstavek 12. člena OT). Slednje izhaja tudi iz sodne prakse (VSL sklep II Cp 1345/2019 z dne 21. 8. 2019, VSM sklep I Cp 570/2019 z dne 29. 8. 2019).

8. Glede na ugotovljeno ter ustaljeno stališče sodne prakse, ki določa, da obveznost povrnitev stroška postopka nastane z odločbo sodišča, s katero sodišče odloči kdo je dolžan povrniti stroške postopka in v kakšni višini je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 5. 9. 2019, ko je že veljala nova vrednost točke pri odmeri stroškov pravilno uporabilo vrednost točke 0,60 EUR, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točke 365. člena ZPP).

9. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).