Jedro

Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku). Med druge tehtne razloge v smislu citirane zakonske določbe spada zahteva po nepristranskosti sodišča, v povezavi z zunanjim videzom nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča do udeležencev postopka in do javnosti.

Okoliščin, ki jih tožnik navaja, ni mogoče subsumirati pod standard "drugega tehtnega razloga". Navedbe tožnika, s katerimi utemeljuje svoj predlog, odražajo predvsem njegovo nestrinjanje z načinom vodenja postopka v zvezi s časovnimi okviri razpisovanja narokov v zadevi. Tosmerne trditve, v povezavi s posplošenimi navedbami o pristranskosti sodišča in nepotrebnim zavlačevanjem postopka, ki niti niso konkretizirane niti dokazno podprte, po mnenju Vrhovnega sodišča same po sebi ne utemeljujejo razumnega dvoma v nepristranskost sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnik zahteva v pravdnem postopku P 65/2023, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu, od toženke plačilo odškodnine zaradi utrpelih duševnih bolečin v času bivanja v hotelu toženke, tj. od 6. 7. 2023 do 10. 7. 2023.

2.Z vlogo z dne 5. 2. 2025 je predlagal prenos obravnavane zadeve na drugo pristojno sodišče v smislu 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišču očita, da je bil razpisan narok že večkrat preložen (tudi zaradi kolegija sodnice), brez ustreznih dokazov. Udeležbe za dne 7. 2. 2025 razpisanem naroku ni potrdil in se ga ne bo udeležil. Zahteva, da sodišče o predlogu za delegacijo prisojnosti obvesti nasprotno stranko.

3.Toženka v odgovoru na predlog nasprotuje delegaciji zadeve drugemu stvarno pristojnemu sodišču, saj niso izpolnjeni pogoji po 67. členu ZPP. Poudarja, da drugo sodišče postopka ne bi moglo izvesti bolj ekonomično, saj ni podanih razlogov, zaradi katerih pristojno sodišče predlaganih dokazov ne bi moglo izvesti oziroma jih ne bi moglo izvesti brez nesorazmernih stroškov.

4.Predlog ni utemeljen.

5.Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Primarni razlog za prenos pristojnosti je torej smotrnost, pomembnost instituta delegacije pa se kaže tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja, saj pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki bi utegnile v javnosti vzbuditi dvom v nepristranskost sojenja. Med druge tehtne razloge v smislu citirane zakonske določbe spada zahteva po nepristranskosti sodišča, v povezavi z zunanjim videzom nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča do udeležencev postopka in do javnosti.¹ Zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča je tudi skladno s sodno prakso okrnjena, če bi odločanje pred tem sodiščem v očeh zunanjega opazovalca vrglo senco dvoma, ali je sojenje v takšnem položaju res lahko nepristransko.²

6.Okoliščin, ki jih tožnik navaja, ni mogoče subsumirati pod standard "drugega tehtnega razloga". V predlogu niso navedeni razlogi, ki bi kazali na to, da bi se pred drugim stvarno pristojnim sodiščem postopek lažje opravil. Navedbe tožnika, s katerimi utemeljuje svoj predlog, odražajo predvsem njegovo nestrinjanje z načinom vodenja postopka v zvezi s časovnimi okviri razpisovanja narokov v zadevi. Tosmerne trditve, v povezavi s posplošenimi navedbami o pristranskosti sodišča in nepotrebnim zavlačevanjem postopka, ki niti niso konkretizirane niti dokazno podprte, po mnenju Vrhovnega sodišča same po sebi ne utemeljujejo razumnega dvoma v nepristranskost sodišča.

7.Nezadovoljstvo oziroma nestrinjanje stranke s procesnimi in materialnopravnimi odločitvami sodišča tako ne pomeni razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Za odpravo morebitnih postopkovnih in materialnopravnih nepravilnosti imajo namreč stranke na voljo redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva,³ odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Šele če bi bili izločeni vsi sodniki pristojnega sodišča, bi prišla v poštev nujna delegacija na podlagi 66. člena ZPP, ne pa delegacija na podlagi 67. člena ZPP.⁴

8.Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

-------------------------------

1N. Betetto v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 291.

2Sklep Vrhovnega sodišča I R 160/2022 z dne 7. 12. 2022.

3Prim. npr. sklepe Vrhovnega sodišča I R 228/2024 z dne 15. 1. 2025, I R 78/2023 z dne 24. 5. 2023 in I R 22/2022 z dne 18. 5. 2022.

4Sklep Vrhovnega sodišča I R 27/2023 z dne 15. 3. 2023.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 66, 67, 70

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.