Jedro

Oporočiteljeva izjava, da razveljavlja svojo oporoko, mora biti podana v obliki, v kateri se lahko napravi oporoka, zato je treba pri presoji veljavnosti take izjave uporabiti enaka pravila kot pri presoji veljavnosti oporoke. Ker tožnica veljavnost izjave utemeljuje z oporočiteljevo nesposobnostjo za razsojanje, kar je upoštevajoč 1. odstavek 61. čl. ZD razlog za razveljavitev oporoke, bi veljalo zahtevek postaviti kot oblikovalni zahtevek. Vendar pa sodna praksa pri tem ni striktna. Tudi v primeru uveljavljanja oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje (enako kot pri uveljavljanju napak v obliki – 62. čl. ZD) dopušča oblikovanje ugotovitvenih zahtevkov o neveljavnosti oporoke.

Izrek

Pritožbi se ugodi in sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

: Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo ugotovitveni zahtevek, da je neveljavna listina – razveljavitev oporoke, ki jo je dne 4.9.2000 podpisal J. M..

Iz vseh treh, z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidenih pritožbenih razlogov se pritožuje tožeča stranka. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo obravnavanje in odločanje prvostopenjskemu sodišče, vendar drugemu sodniku. Ne strinja se z obravnavanjem zadeve v tožničini odsotnosti. Meni, da je tožnica izkazala zdravstveno stanje, kakršno ji ni onemogočalo udeležbe na naroku, pa obravnava ni bila preklicana. Trdi, da je bila prizadeta njena pravica do enakovrednega in enakopravnega obravnavanja. Opozarja, da sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov. Meni, da se sodbe ne da preizkusiti. Trdi, da je tožbo vložila skladno z napotilom zapuščinskega sodišča. Meni, da je zahtevek pravilno oblikovan in da je sodišče neutemeljeno uporabilo analogijo s pogodbami.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje stališču o nujnosti oblikovalnega zahtevka in opozarja na svoj ugovor zastaranja. Ocenjuje, da bistvena procesna kršitev ni bila storjena. Opozarja, da je stranka pri oblikovanju zahtevka prosta, kljub določni napotitvi na pravdo.

Pritožba je utemeljena.

Zatrjevana procesna kršitev ni bila storjena. Procesne pravice in garancije niso same sebi namen, ampak je namen procesnih pravil doseči pravilno in pravično rešitev spornega razmerja. Tožnica ne trdi, da zaradi zdravstvenih težav in z njimi povezane odsotnosti z naroka ni mogla uresničiti katere od svojih pravic na materialnopravnem področju. Njena navzočnost na glavni obravnavi ni bila nujno potrebna, saj so bili njeni interesi na naroku lahko ustrezno varovani po pooblaščenki. Upoštevajoč, da se tožnica dalj časa ni bila sposobna udeleževati narokov, je pravilna odločitev sodišča, da glavno obravnavo izvede kljub zdravstvenim težavam, ki so tožnici preprečevale udeležbo na naroku. Zadoščeno je ustavni zahtevi po enakopravnem obravnavanju strank in procesnem ravnotežju strank v postopku.

Predmet presoje je listina z dne 4.9.2000, katere predmet oz. vsebina je „razveljavitev oporoke“. Listina je sestavljena v obliki, ki se v 64. čl. Zakona o dedovanju zahteva za pismeno oporoko pred pričami. J. M., katerega izjavo vsebuje, se v listini navaja kot oporočitelj. Dve priči, ki sta oporoko podpisali, se naslavljata kot oporočni priči. Iz vsebine listine je razvidno, da je podpisnik, označen kot oporočitelj, želel doseči prenehanje veljavnosti svoje oporoke z dne 24.5.1995. Vse to potrjuje, da gre za listino, ki jo je opredeliti kot preklic oporoke, glede katerega je v 1. odstavku 99. čl. Zakona o dedovanju določeno, da je lahko podan v katerikoli obliki, v kateri se po zakonu lahko napravi oporoka. Ker je vprašanje preklica oporoke urejeno v Zakonu o dedovanju, ki je v razmerju do Obligacijskega zakonika specialni predpis, ni osnove za obravnavanje razmerja kot obligacijskega razmerja, v času sestave listine urejenega z Zakonom o obligacijskih razmerjih.

Glede na to, da je listina sestavljena v obliki, v kateri se napravi oporoka in glede na to, da vsebuje oporočiteljevo poslednjo voljo, je za presojo veljavnosti te listine treba uporabiti enaka pravila kot za presojo veljavnosti oporoke. Ker tožnica veljavnost sporne listine utemeljuje z napakami volje oz. oporočiteljevo nesposobnostjo za razsojanje, kar je upoštevajoč 1. odstavek Zakona o dedovanju razlog za razveljavitev oporoke, bi veljalo zahtevek postaviti kot oblikovalni zahtevek. Vendar pa sodna praksa pri tem ni striktna. Tudi v primeru uveljavljanja oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje (enako kot na primer pri uveljavljanju napak v obliki – 62. čl. Zakona o dedovanju) dopušča oblikovanje ugotovitvenih zahtevkov o neveljavnosti oporoke.

Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Gre za niz spornih dejstev, ki jih mora, v izogib temu, da se strankama odvzame možnost do pritožbe, ugotoviti prvostopenjsko sodišče. Sodba je zato razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje, da ponovno odloči (355. čl. ZPP). Razlogov za dodelitev zadeve v obravnavo drugemu sodniku ni (356. čl. ZPP).

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku 165. čl. ZPP.