Jedro

Upravna odločba, ki je lahko podlaga za zaznambo prepovedi na podlagi 159. člena ZGO-1, mora biti zgolj izvršljiva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

V zemljiški knjigi se dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca in potrdilo sklep zemljiškoknjižne referentke Dn. št. ... z dne 30.03.2004. Proti takšnemu sklepu je laično pritožbo vložil nasprotni udeleženec. V pritožbi je navedel, da razume izpodbijani sklep in verjame, da je njegov ugovor za sodišče prve stopnje neutemeljen, vendar pa prvostopno sodišče ne bi smelo ravnati le po odločbi inšpekcijske službe RS za okolje in prostor, temveč bi moralo upoštevati tudi druge dokaze, ki govorijo njemu v prid. Inšpekcija namreč ne bi smela izdati takšne odločbe, kot jo je izdala, zato zemljiškoknjižna referentka v zemljiško knjigo ne bi smela vpisati zaznambe prepovedi, prvostopno sodišče pa ne bi smelo potrditi odločitve zemljiškoknjižne referentke.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je zemljiškoknjižna referentka začela postopek za vpis (zaznambo) na podlagi odločbe RS, Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Inšpektorata RS za okolje, prostor in energijo, Območne enote C. z dne 25.03.2004, št. .... V skladu z določbo I. odstavka 159. člena Zakona o graditvi objektov (Ur. list RS, št. 110/2002, v nadaljevanju ZGO-1) mora namreč pristojni gradbeni inšpektor odločbo, s katero se izreče inšpekcijski ukrep po določbah 152. do vključno 155. člena ZGO-1, nemudoma poslati pristojnemu sodišču, ki po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo v odločbi vsebovanih odredb in prepovedi ter ugotovljenih bremen po določbah tega zakona.

Kadar zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih po uradni dolžnosti, vpis dovoli, če listina, ki je podlaga zanj, po vsebini in drugim lastnostim ustreza pogojem, ki jih ta zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis, če je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen, če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis in če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa ta zakon (II. odstavek 148. člena Zakona o zemljiški knjigi, Ur. list RS, št. 58/2003, v nadaljevanju ZZK-1). Navedeno torej pomeni, da mora zemljiškoknjižno sodišče ob dovolitvi zaznambe preveriti, ali so izpolnjeni pogoji za zaznambo, ki jih določa ZZK-1. ZZK-1 glede listine, ki je podlaga za zaznambo, v II. odstavku 29. člena določa, da mora ta dokazovati nastop pravnega dejstva, ki je predmet vpisa (v konkretnem primeru predložena inšpekcijska odločba izkazuje nastop pravnega dejstva, ki se zaznamuje v zemljiški knjigi), in da mora ustrezati drugim pogojem, določenim z zakonom, medtem ko drugih pogojev o tem, kakšna mora biti upravna odločba, ki je podlaga za zaznambo, ne predvideva. Določba 8. točke I. odstavka 40. člena ZZK-1, ki kot podlago za vpis določa dokončne upravne odločbe, se namreč nanaša zgolj na listine, ki so podlaga za vknjižbo pravic (vknjižba pa je le ena izmed treh vrst glavnih vpisov), zato je sklicevanje prvostopnega sodišča na to določbo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa napačno, odločitev pa je po presoji drugostopnega sodišča vseeno pravilna. Tudi ZGO-1 sicer izrecno ne predvideva, kakšna upravna odločba je lahko podlaga za zaznambo, vendar pa iz formulacije besedila 159. člena ZGO-1 izhaja, da za vpis zaznambe prepovedi iz inšpekcijske odločbe ni potrebna dokončna odločba, saj jo mora pristojni gradbeni inšpektor sodišču poslati nemudoma, medtem ko upravna odločba postane dokončna šele, ko se ne more več izpodbijati s pritožbo (torej s potekom določenega časa), navedeno pa izhaja tudi iz samega smisla tega zakonskega določila, da se omogoči takojšnja učinkovitost izrečenih inšpekcijskih ukrepov.

Upravna odločba, ki je lahko podlaga za zaznambo prepovedi na podlagi 159. člena ZGO-1, mora tako biti le izvršljiva, izvršljiva pa postane, ko je vročena stranki (3. točka II. odstavka 224. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP), saj ZGO-1 v III. odstavku 146. člena določa, da pritožba ne zadrži njene izvršitve. V konkretnem primeru pa o izvršljivosti odločbe inšpekcijskega organa ni moglo biti dvoma, saj je kljub odsotnosti klavzule o izvršljivosti iz ugovornih navedb nasprotnega udeleženca jasno razvidno, da je bil z odločbo seznanjen, ker je v ugovoru izpodbijal (poleg tega, da ni postala pravnomočna) njeno pravilnost, kar pa ne more biti predmet preverjanja v zemljiškoknjižnem postopku, ki je namenjen zgolj vpisu pravnih dejstev v zemljiško knjigo.

Zaradi navedenega nasprotni udeleženec s pritožbo, ki se ponovno nanaša zgolj na vsebino izdane upravne odločbe, ne more uspeti, zaradi česar jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, v zemljiški knjigi pa dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa, kot to določa 2. točka III. odstavka 161. člena ZZK-1. Pri tem ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, z II. odstavkom 120. člena ZZK-1 in s 37. členom ZNP).

Izrek o pritožbenih stroških odpade, ker jih pritožnik ni priglasil.