Jedro

Ko sodišče določa stike, jih je dolžno določiti v neomejenem času, saj ZZZDR ne pozna omejene določitve stikov, kot jih je določilo sodišče prve stopnje. Po določbi 78. čl. ZZZDR in po 421 čl. je dolžno sodišče odločati o stikih na podlagi razmer ob izdaji sodbe. Po IV. odst. 421. čl. ZPP pa lahko izda senat na zahtevo bivšega zakonca novo odločbo tudi o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otrok.

Sodišče prve stopnje je za določen čas urejene stike argumentiralo z razmerami na strani očeta - tožnika, češ, da tožnik ni mogel predvideti, kakšno bo stanje v letu 2008, stranke pa napotilo, da se po preteku tega obdobja ponovno dogovorijo. Takšna odločitev pa ni pravilna.

Sodišče prve stopnje je v sodbo povzelo preživnino, ki jo je v letu 2003 določilo nemško sodišče zahtevek matere, da se plačuje preživnina v višini 313,00 EUR (75.000,00 SIT) pa zavrnilo. Pri taki odločitvi je nepravilno uporabilo materialno pravo, II. odst. 421. čl. ZPP, ki sodišču nalaga, da ob razvezi zakonske zveze odloči tudi o preživljanju otrok. Tudi če je bila preživnina določena v drugem postopku, to ne pomeni, da sodišče ob razvezi ni dolžno odločati o preživnini po uradni dolžnosti. V razvezni sodbi mora biti odločitev o preživnini.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodbo sodišča prve stopnje v tč. 2 izreka, v delu, ko je sodišče uredilo stike med očetom in sinom R. V. in v točki 4 izreka - v odločitvi o preživnini razveljavi in vrne sodišču v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo pod tč. 1 razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo dne 23. 8. 1997 na B. sklenila V. F., rojen 12. 1. 1944 v P., G. in M. V., rojena 25. 7. 1959 v C., stan. R. S., K. odreda .... Pod tč. 2 je sodišče ugodilo zahtevku tožeče stranke in uredilo stike očeta z mladoletnim sinom. Sodišče je stike določilo le za leto 2007. Pod tč. 3 je dodelilo mld. sina R. v varstvo, vzgojo in oskrbo materi M. V.. Pod tč. 4 izreka sodbe pa je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačevati namesto preživnine, določene po sodbi O. s. C. - družinsko sodišče opr. št. 7F477/2002, ki je bila razglašena 29. 7. 2003 in s katero znaša preživnina za mld. sina R. 192,00 EUR mesečno, preostali zahtevek M. V., da se naloži tožencu plačilo višje preživnine do zneska 75.000,00 SIT mesečno (312,97 EUR). Pod tč. 5 je odločilo, da pravdni stranki nosita vsaka svoje pravdne stroške.

Tožeča stranka F. V. se zoper odločitev sodišča prve stopnje ni pritožil, zato je postala sodba sodišča prve stopnje pod tč. 1 in 3 pravnomočna.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožila M. V., uveljavlja pa pritožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe oz. neuporabe materialnega prava. Tožena stranka v laični pritožbi izpodbija odločitev sodišča prve stopnje v delu, ko je določilo stike in v delu, ko je zavrnilo preživninski zahtevek nad tistim, ki ga je določilo nemško sodišče. Meni, da je sodišče pri določitvi stikov neutemeljeno sledilo očetovim interesom in da stikov ni natančno definiralo. Sodišče pa tudi ni dosledno sledilo mnenju izvedenke, ki je v mnenju zapisalo, da bi morali biti stiki redni in ne vezani izključno na očetov prosti čas in vsaj enkrat mesečno. Ne strinja se tudi s tem, da je sodišče določilo nenadzorovane stike. Ni upoštevalo dejstvo, da je F. V. nasilen človek. Tudi ni upoštevalo, da je zahtevala, da ima sin fizično in psihično varnost kot tudi da do sedaj še nikoli ni ostal čez noč pri očetu. Sodišče ni preverilo, kakšne pogoje ima oče, ali sploh ima posteljo za sina. Sodišče je napačno uporabilo 106. čl. ZZZDR in meni, da bi sodišče moralo določiti drugega izvedenca, ki bo povedal, ali je oče sposoben za konstruktivni in koristni stik s sinom. Sodišče pri odločitvi tudi ni upoštevalo Konvencije o otrokovih stikih, otroka pa tudi ni vprašalo za mnenje glede stikov. Meni tudi, da je sodišče ravnalo napačno, ko je zaključilo, da je izvedenka izdelala popolno mnenje in da je dejansko stanje razčistilo tako, da ni bilo potrebno izvesti drugega dokaza. Sodišče bi moralo določiti drugega izvedenca, ki bo povedal ali je oče sposoben za konstruktivne in koristne stike s sinom. Sodišče bi moralo ugotoviti le, kaj je v otrokovo korist, glede na to, da je mld. R. zelo občutljiv. Napačna pa je odločitev o njenem preživninskem zahtevku. Preživnina v višini 192,00 EUR je bila določena leta 2003, ko je bil mld. sin R. star 5 let in so bile njegove denarne potrebe manjše in ko je otroški dodatek znašal 154,00 EUR. Ko je sodišče zavrnilo njen preživninski zahtevek, je dejansko zmanjšalo realno preživnino. Sodišče je tudi napačno navedlo, da je dohodek preživninskega zavezanca 249.700,00 SIT, čeprav predstavlja 2.300,00 EUR znesek 549.700,00 SIT. Sodišče je napačno uporabilo določbo čl. 123 ZZZDR. Napačno pa je sodišče tudi navedlo, da sama sprejme mesečno 275.888,00 SIT, saj prejema le 480,73 EUR (114.894,00 SIT). V dopolnitvi pritožbe pa je na dolgo obrazlagala, da je sodišče uredilo stike zgolj v korist očeta, s sinom pa se bosta morala očetu prilagajati. Oporeka tudi, da bi se stiki izvrševali preko njenega telefona, ker ne želi, da bi imel toženec številko njenega telefona in da bi to zlorabljal. Če so telefonski stiki nujni, bi jih moralo sodišče urediti preko mobilnega telefona.

Pravočasna pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Mladoletni R. V. je rojen 8. 5. 1998 in je bil ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje star 8 let in 3 mesece. Sodišče ga je s sodbo po razvezi zakonske zveze dodelilo v varstvo, vzgojo in oskrbo materi, kar se pritožbeno ne izpodbija.

V skladu z določbo 78. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) mora sodišče, kadar razveže zakonsko zvezo na podlagi 65. čl. ZZZDR, odločiti tudi o otrokovih stikih s staršem, pri tem pa mora poskrbeti za to, da bodo otrokove koristi kar najbolj zadovoljene. Po II. odst. 78. čl. ZZZDR sodišče pri ureditvi stikov upošteva tudi otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali pa po osebi, ki ji zaupa, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice.

Ko sodišče določa stike, jih je dolžno določiti v neomejenem času, saj ZZZDR ne pozna omejene določitve stikov, kot jih je določilo sodišče prve stopnje. Po določbi 78. čl. ZZZDR in po 421 čl. je dolžno sodišče odločati o stikih na podlagi razmer ob izdaji sodbe. Po IV. odst. 421. čl. ZPP pa lahko izda senat na zahtevo bivšega zakonca novo odločbo tudi o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otrok.

Sodišče prve stopnje je za določen čas urejene stike argumentiralo z razmerami na strani očeta - tožnika, češ, da tožnik ni mogel predvideti, kakšno bo stanje v letu 2008, stranke pa napotilo, da se po preteku tega obdobja ponovno dogovorijo. Takšna odločitev pa ni pravilna.

Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe, v delu, kjer je obrazlagalo način izvrševanja stikov sicer izčrpno obrazložilo odločitev in po mnenju pritožbenega sodišča tudi dovolj določeno uredilo stike, zato pritožbena navajanja toženke o tem, da se je sodišče oziralo zgolj na tožnika, in da ni zaščitilo otroka, niso utemeljena. Odnosi staršev do otrok so variabilna zadeva, se spreminjajo in prilagajo, kar toženka kot socialna delavka, gotovo ve. Zato je potrebna strpnost in prilagajanje obeh staršev. Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da bodo začetni stiki pod nadzorstvom in da se bodo kasneje preoblikovali v stike brez nadzora. Toženka se mora zavedati, da so stiki pod nadzorstvom izjema, utemeljeni le takrat, kadar so za to upravičeni razlogi. Toženka pa se mora tudi zavedati, da otrok ni le njen in da potrebuje tudi očeta, zato je tudi sama, pa čeprav ima slabe izkušnje zaradi svojega odnosa do tožnika, dolžna za to, da bodo stiki zaživeli, kaj prispevati in se prilagajati. Ni res, da je sodišče sledilo zgolj interesom očeta, je pa, kar je po mnenju pritožbenega sodišča pravilno, uredilo stike na tak način, da se bodo lahko tudi izvrševali. Nesmiselno bi bilo očetu nalagati vsakomesečne stike, če jih le-ta zaradi tega, ker živi v tujini, ne bo mogel izvrševati. Res pa je, da bo moralo sodišče bolj definirati pravico do komuniciranja po telefonu ali mobitelu, pri tem pa upoštevati toženkine pomisleke.

Pritožbeno sodišče nima pooblastila, da bi samo spreminjalo sodbo sodišča prve stopnje v odločitvi o stikih tako, da bi določilo, da se bodo stiki, kot so urejeni do konca leta 2007, izvrševali za nedoločen čas, do spremembe, saj je del stikov urejen pod nadzorstvom, od dopustov v letu 2007 pa brez nadzorstva. Iz razlogov sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče le za začetek določilo nadzorovane stike, ne pa za stalno. Vse to bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati, ko bo ponovno odločalo o stikih, in bo dolžno stike določiti za nedoločen čas. Obrazložitev sodišča, da je stike določilo za določen čas zato, ker oče ne ve, ali bo v naslednjem letu že upokojen ali bo živel še v Nemčiji, ni pravilna. Sodišče je dolžno določiti stike za nedoločen čas, stranke pa so tiste, ki v primeru spremenjenih razmer predlagajo spremembo tako določenih stikov.

Sodišče prve stopnje je v tem delu nepravilno uporabilo materialno pravo, določbo 78. čl. ZZZDR in določbo čl. 410 in 421 ZPP, zato je dejansko stanje v tem delu nepopolno ugotovilo in je bilo potrebno sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti , zgolj za to ker je sodišče določilo stike za omejen čas, in vrniti zadevo sodišču v ponovno odločanje. Pri tem pa bo sodišče moralo upoštevati tudi 410. čl. ZPP, ki ga v pritožbi izpostavlja toženka in presoditi, ali bo potrebno o tem vprašati tudi otroka, o stikih pa bo moralo odločiti za nedoločen čas.

Sodišče prve stopnje je v sodbo povzelo preživnino, ki jo je v letu 2003 določilo nemško sodišče zahtevek matere, da se plačuje preživnina v višini 313,00 EUR (75.000,00 SIT) pa zavrnilo. Pri taki odločitvi je nepravilno uporabilo materialno pravo, II. odst. 421. čl. ZPP, ki sodišču nalaga, da ob razvezi zakonske zveze odloči tudi o preživljanju otrok. Tudi če je bila preživnina določena v drugem postopku, to ne pomeni, da sodišče ob razvezi ni dolžno odločati o preživnini po uradni dolžnosti. V razvezni sodbi mora biti odločitev o preživnini. Po mnenju pritožbenega sodišča pa je sodišče prve stopnje tudi preuranjeno zaključilo, da je preživnina v višini 192,00 EUR primerna in ni upoštevalo vseh okoliščin iz 123., 129. in 129. a čl. ZZZDR. Predvsem ni dovolj ocenilo pridobitnih razmer in tožnikovega dohodka, ki je precej višji kot materin. Tako bo sodišče prve stopnje moralo po uradni dolžnosti s sodbo določiti preživnino za mld. otroka, pri določanju pa bo moralo upoštevati vse okoliščine, ki so odločilne, pa tudi pritožbene navedbe. Sodišče prve stopnje je tudi v tem delu zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, določbe 78. čl. ZZZDR, dejanskega stanja ni pravilno ugotovilo, saj ni odločalo o preživnini. Iz tega razloga je bilo potrebno sodbo sodišča prve stopnje tudi v tem delu razveljaviti in vrniti zadevo sodišču v ponovno odločanje.

Pritožnica pritožbenih stroškov ni priglasila, zato sodišče o teh ni odločalo.