Jedro

Akt, ki opredeljuje poslovno skrivnost, ne more veljati za nazaj. Kršitve poslovne skrivnosti so lahko samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je akt, ki opredeljuje poslovno skrivnost, veljal. Subjektivno merilo namreč zahteva izrecno odredbo o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, pri čemer je lahko odredba dana v splošnem ali posamičnem aktu, biti mora jasna, pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati in ne sme veljati za nazaj, pač pa so kršitev poslovne skrivnosti lahko le tista dejanja, ki so bila kot poslovna skrivnost določena že v času, ko je odredba veljala.

Izrek

I.Tožbi A., d. d. in tožbi B., d. o. o. se ugodi tako, da se odločba Informacijskega pooblaščenca št. 090-21/2020/4 z dne 25. 5. 2020 odpravi in zadeva vrne Informacijskemu pooblaščencu v ponoven postopek.

II.Tožena stranka je dolžna povrniti A., d. d. stroške postopka v znesku 469,70 EUR v roku 15 dni, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do prenehanja obveznosti.

III.Tožena stranka je dolžna povrniti B., d. o. o. stroške postopka v znesku 469,70 EUR v roku 15 dni, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do prenehanja obveznosti.

Obrazložitev

O dosedanjem postopku

1.B. je v vlogi z dne 3. 9. 2019 (v nadaljevanju Zahteva 3-9-19) na podlagi določb Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ) prosil Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju AKOS) za posredovanje naslednjih listin oziroma informacij:

-delne odločbe št. 06104-1/2018/34 z dne 7. 12. 2018 (v nadaljevanju Delna odločba),

-sklepa o dovolitvi izvršbe št. 06104-1/2018/70 z dne 6. 3. 2019 (v nadaljevanju Sklep o izvršbi)

-podatka o tem, za katero obdobje nadaljuje organ z izvajanjem ERT testov, posameznih številk teh postopkov ter informacijo o tem, kdaj organ pričakuje, da bo v posameznem postopku izdal odločitev (v nadaljevanju ERT testi)

-podatka o tem, ali je organ vodil oziroma ali še vedno vodi kakršenkoli (drug) postopek preverjanja izvajanja obveznosti zavezanca družbe A., d.d. iz odločbe številka 38244-1/2017/29 ("3a") in odločbe številka 38244-2/2017/19 ("3b") (v nadaljevanju Postopki)

2.AKOS je Zahtevo 3-9-19 zavrnila z odločbo1, ki je bila v zvezi s pritožbo B., z odločbo Informacijskega pooblaščenca2 (v nadaljevanju toženka) odpravljena in zadeva vrnjena AKOS v ponovni postopek. AKOS je v ponovljenem postopku z odločbo št. 090-34/2019/18 z dne 19. 12. 2019 (v nadaljevanju Odločba AKOS 19-12-19) Zahtevi 3-9-19 delno ugodila in B., omogočila dostop do Delne odločbe in Sklepa o izvršbi na način, da se prekrijejo deli dokumentov, ki vsebujejo poslovne skrivnosti in osebne podatke, kot jih je označil A. (1. točka izreka). AKOS je zavrnila Zahtevo 3-9-19 v delu dostopa do podatka o tem, za katero obdobje nadaljuje organ z izvajanjem ERT testov, posamezne številke teh postopkov ter informacijo o tem, kdaj organ pričakuje, da bo v posameznem postopku izdal odločitev in podatka o tem, ali je organ vodil oziroma ali še vedno vodi kakršenkoli (drug) postopek preverjanja izvajanja obveznosti zavezanca družbe A., d.d. iz odločbe številka 38244-1/2017/29 ("3a") in odločbe številka 38244-2/2017/19 ("3b") (2. točka izreka Odločbe AKOS 19-12-19).

O izpodbijani odločbi

3.Odločbo AKOS 19-12-19 sta izpodbijala oba tožnika s pritožbami, o katerih je odločil Informacijski pooblaščenec (nadaljevanju toženka ali IP) z določbo št. 090-21/2020/4 z dne 25. 5. 2020 (v nadaljevanju izpodbijana odločba).

4.Toženka je na podlagi tretjega odstavka 27. člena ZDIJZ, 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (v nadaljevanju ZlnfP), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) z izpodbijano odločbo delno ugodila pritožbi B., zoper Odločbo AKOS 19-12-19 tako, da je delno odpravila prvo alineja 1. točke izreka Odločbe AKOS 19-12-19 ter odločila, da je AKOS dolžan v roku enaintridesetih dni od vročitve odločbe prosilcu posredovati fotokopijo delne odločbe št. 06104-1/2018/34 z dne 7. 12. 2018, na način, da so razvidni sledeči podatki:

-str. 1, v celoti,

-str. 2, v celoti, razen v zadnjem odstavku besedilo, ki je zapisano v oklepajih v 3., 4. in 5 vrstici

-na str. 3 v celoti,

-na str. 4 razen besedila v odseku a) od besede "proizvoda" dalje,

-na str. 7, v odseku b) besedilo med besedama "preverjanje" in "proizvoda",

-na str. 8, v odseku c) besedilo med besedama "preverjanje" in "proizvoda",

-na str. 9, v odseku č) besedilo med besedama "preverjanje" in "proizvoda",

-na str. 11, v odseku d) besedilo med besedama "preverjanje" in"za proizvod",

-na str. 13, v odseku e) besedilo med besedama "preverjanje" in "za proizvod",

-na str. 14, v odseku f) besedilo med besedama "preverjanje" in "za proizvod",

-na str, 16, v odseku g) besedilo med besedama "preverjanje" in "za proizvod",

-na str. 17, v odseku h) besedilo med besedama "preverjanje" in "za proizvod",

-na str. 19. v odseku i) besedilo med besedama "preverjanje" in "za proizvod", na str. 20, v odseku j) besedilo med besedama "preverjanje" in "za proizvod",

-na str. 21, v odseku k) besedilo med besedama "preverjanje" in "za proizvod",

-na str. 23, v odseku I) besedilo med besedama "za storitev" in "za proizvod",

-na str. 24, v odseku m) besedilo med besedama "preverjanje" in "za proizvod",

-na str. 26, v odseku n) besedilo med besedama "preverjanje" in "za proizvod",

-na str.27, v odseku o) besedilo med besedama "preverjanje" in "za proizvod",

-na str.28, v odseku p) besedilo med besedama "preverjanje" in "za proizvod",

-na str.30, v odseku r) besedilo med besedama "preverjanje" in "za proizvod",

-na str.31, v odseku s) besedilo med besedama "preverjanje" in "za proizvod",

-na str.33, v odseku š) besedilo med besedama "preverjanje" in "za proizvod",

-na str. 34, v odseku t) besedilo med besedama "preverjanje" in "za proizvod",

-na str.35, v odseku u) besedilo med besedama "preverjanje" in "proizvoda",

-na str.37, v odseku v) besedilo med besedama "preverjanje" in "proizvoda",

-na str.38, v odseku z) besedilo med besedama "preverjanje" in "proizvoda",

-na str. 40, besedilo od 15. vrstice, ki se prične z besedno zvezo "Agencija trditvam" do zaključka odstavka, ki se zaključi z besedno zvezo "ni potrebna.",

-na str. 41, besedilo od 12. vrstice, ki se prične z besedno zvezo "Agencija je opravila" do zaključka odstavka, ki se zaključi z besedno zvezo "tega trga.",

-na str. 42, besedilo od 23. vrstice, ki se prične z besedno zvezo "Agencija v postopku" do konca strani,

-na str. 43, celotno besedilo, razen vseh številčnih podatkov v drugem odstavku besedila in tretjega odstavka, ki se začne z "Zavezanec navaja in zaključi z besedo "odločbe." na str. 44, celotno besedilo prvega odstavka,

-na str. 45, v odseku A) besedilo med besedama "preverjanje" in "proizvoda", besedilo, ki se prične z besedno zvezo "Agencija je" in konča z besedo "ugodnost" (15.-17. vrstica v odseku A) in besedilo, ki se začne z besedno zvezo "V zvezi z navedbami" in konča z besedno zvezo "te odločbe" (23.-27. vrstica v odseku A), na str. 46, tretja vrstica in četrta vrstica, ki se obe pričneta z besedo "Agencija" in končata s piko ter besedilo od 23. do 29. vrstice (ki se prične z besedo "Agencija" in konča z besedo "stroškom", razen številčnega podatka v 26. vrstici, na str. 47, besedilo od 15. do 21. vrstice (razen številčnih podatkov v 19. in 21. vrstici) in zadnji dve vrstici (razen številčnega podatka v zadnji vrstici),

-na str. 48, besedilo od 1. do 8. vrstice in besedilo od 15. vrstice do konca strani (razen številčnih podatkov),

-na str. 49, besedilo v 1., 2. in 7.-29. vrstici (razen številčnega podatka v 17. vrstici),

-na str. 50, besedilo od 5.-21. vrstice,

-na str. 51, besedilo od 3.-16. vrstice in besedilo od 21. vrstice (ki se začne z besedno zvezo "Agencija iz" do konca strani, na str. 52, besedilo v vrsticah 7., 17-23. in 32. do konca strani,

-na str. 53, besedilo v vrsticah 1-4., 15.-22. in 32. do konca strani,

-na str. 54, besedilo v vrsticah 1-29. in zadnja vrstica na strani,

-na str. 55, besedilo v vrsticah 1-16 in 31. do konca strani, na str. 56, celotno besedilo razen številčnega podatka v 1., 4. in zadnjivrstici,

-na str. 57, celotna tabela, prvi odstavek pod tabelo in v odseku b) besedilo med besedama "preverjanje" in "proizvoda",

-na str. 60, v odseku e) besedilo med besedama "preverjanje" in "proizvoda",

-na str. 60, v odseku j) besedilo med besedama "preverjanje" in "za proizvod", na str. 64, v odseku m) besedilo med besedama "preverjanje" in "za proizvod",

-na str. 65, v odseku p) besedilo med besedama "preverjanje" in "za proizvod",

-na str. 67, v odseku š) besedilo med besedama "preverjanje" in "za proizvod",

-na str. 68, v odseku u) besedilo med besedama "preverjanje" in "proizvoda", na str. 70, besedilo v 2., 3., 4. in 5. odstavku,

-str. 71 v celoti (vse 1. točka izreka).

5.Toženka je v preostalem delu pritožbo B., zavrnila (2. točka izreka), pritožbo A., zavrnila v celoti (3. točka izreka) in zavrnila zahtevo obeh tožnikov za povrnitev stroškov postopka (4. točka izreka) ter ugotovila, da posebni stroški niso nastali ( 5. točka izreka).

O dostopu do Delne odločbe

6.AKOS je B., delno ugodil in mu posredoval Delno odločbo na način, da je v celoti prekril dele, ki jih je A., označil za poslovno skrivnost. Na odločitev organa se je pritožil prosilec, ki je zatrjeval, da prekriti deli ne predstavljajo izjeme poslovne skrivnosti. Pritožil se je tudi stranski udeleženec in zatrjeval, da deli odločbe, ki jih organ ni prekril, predstavljajo izjemo varstva upravnega postopka in izjemo varstva sodnega postopka.

Glede izjeme poslovne skrivnosti

7.Toženka je za presojo izjeme poslovne skrivnosti upoštevala določbe o poslovni skrivnosti takrat veljavnega Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Toženka je ugotovila, da je A., izkazal obstoj subjektivnega kriterija v smislu 39. člena ZGD-1. Ugotovila je, da je A., 17. 1. 2019 na podlagi 39. člena ZGD-1 sprejel sklep, s katerim je Delno odločbo označil kot poslovno skrivnost in sicer v prekritih delih dokumenta; navedena zaupnost pa velja zoper vse subjekte. Posledično so po mnenju toženke izpolnjeni pogoji za določitev poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju.

8.Toženka je hkrati ugotovila, da je A., kot poslovno skrivnost označil tudi tiste dele odločbe, ki jih skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 ne bi smel (za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev). Delna odločba je nastala v postopku nadzora v zvezi z izvajanjem obveznosti iz c) alineje 16 točke odločbe AKOS št. 38244- 1/2017/29 z dne 5 12. 2017 (v nadaljevanju Regulatorna odločba) na upoštevnem trgu 3a "Veleprodajni lokalni dostop na fiksni lokaciji". Glede na to, da gre za odločbo, s katero je organ izvedel nadzorni postopek nad A., predmetna odločba po oceni toženke ne more predstavljati poslovne skrivnosti v delih, v katerih gre za ugotovitve organa o kršitvah zakona, ne glede na to, da je A., tudi ugotovitve organa označil kot svojo poslovno skrivnost. Toženka je ugotovila, da je A., kot poslovne skrivnosti označil tudi dele upravne odločbe, ki ugotavlja kršitve zakona, kot tudi dele odločb, ki predstavljajo pojasnila organa, postopanje organa, pripombe in ugotovitve. V tem delu je pravica A., do varstva poslovne skrivnosti po mnenju toženke omejena tudi s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1. Ugotovitve organa in obrazložitev upravne odločbe, ki poda dejanski in pravni okvir ugotovitvam organa, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti stranskega udeleženca, saj gre za javnopravno delovanje organa, in sicer na področju, ki ga tretji odstavek 39. člena ZGD-1 izključuje iz dometa varstva poslovne skrivnosti.

9.Toženka je še pojasnila, da je predmet zahteve prosilca upravna odločba, za katero veljajo določbe o obliki in sestavnih delov (XIII. poglavje ZUP). S povzemanjem 214. člena ZUP meni, da obrazložitev organa in opredelitev razlogov, ki so bili ključni za sprejeto odločitev, ne more biti poslovna skrivnost A. Postopki ugotavljanja kršitev zakona so namreč postopki, ki se vodijo po uradni dolžnosti in v javnem interesu, zato ne zadevajo samo organa in udeleženih strank, temveč predstavljajo odločbo, ki je bila izdana v javnem interesu; dejstva, ugotovljena v taki odločbi, tako ne morejo biti v celoti označena kot poslovna skrivnost posamezne stranke postopka. Toženka je kot poslovno skrivnost upoštevala tiste številčne podatke iz obrazložitve, ki predstavljajo vhodne podatke zavezanca, ne pa tudi tistih številčnih podatkov, ki predstavljajo preračune agencije in utemeljujejo kršitve zakona. Toženka zato ni sledila AKOS v delu, v katerem je ta B. v celoti zavrnila dostop do predmetne odločbe, saj je ugotovila, da je treba dele odločbe, ki se nanašajo na ugotovitve organa o kršitvi zakona in tiste, ki predstavljajo javne podatke, razkriti na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZGD-1. Toženka je pritožbi B. glede dostopa do predmetne odločbe tako delno ugodila in organu naložila, da B. posreduje dokument na način, kot to izhaja iz 1. tč. Izreka izpodbijane odločbe.

Glede izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

10.Toženka je ugotovila, da izjema po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru ni podana, zato je pritožbo A. v tem delu zavrnila.

11.Ugotovila je, da gre za odločbo, izdano v upravnem postopku po 224. členu ZEKom-1 in za sklep, izdan v upravnem postopku po 290. in prvem odstavku 298. člena ZUP, v povezavi s predhodno navedeno odločbo. Odločba, izdana v postopku nadzora, vsebuje ukrepe in razloge za odpravo nepravilnosti ter razumen rok za izpolnitev naloženih ukrepov. Navedeno pomeni, da so bile zahtevane informacije sestavljene zaradi upravnega postopka v smislu obravnavane določbe ZDIJZ, iz česar izhaja, da je prvi pogoj za opredelitev izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izpolnjen.

12.Drugi pogoj za opredelitev te izjeme predvideva, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, uporabo škodnega testa. Ker je po zakonu edina upoštevanja vredna škodna posledica škoda, ki lahko nastane za izvedbo upravnega postopka, a contrario to pomeni, da po njegovem dokončanju, dostopa do informacij ni več možno zavrniti iz tega razloga in bi morali biti javnosti načeloma dostopni vsi dokumenti in vse informacije iz takšnega postopka3. Navedeno pomeni, da mora organ v vsakem primeru posebej pretehtati, ali bi razkritje neke informacije škodovalo izvedbi samega postopka. Te določbe se po mnenju toženke ne sme tolmačiti tako, da se dostop do podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi upravnega postopka, a priori zavrne, temveč je treba pretehtati možnost odobritve dostopa in morebitne škodljive posledice, ki bi z razkritjem dokumenta nastale za izvedbo konkretnega upravnega postopka. Iz obveznosti vsakokratne uporabe škodnega testa torej izhaja logična posledica, da se dostop do nekega dokumenta na podlagi 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ lahko v celoti zavrne zgolj v času, ko upravni postopek še traja, saj razkritje podatka, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi postopka, ki je že končan, ne more škodovati izvedbi postopka. Toženka je pojasnila, da je presojana odločba nastala pri organu v okviru postopka nadzora po 224. členu ZEKom-1, zoper katerega je bil sprožen upravni spor, ki še ni zaključen. Upravni postopek je bil z izdajo in vročitvijo odločbe in sklepa že končan, dokumenta sta dokončna in zgolj zaradi tega, ker je bil v času vložitve zahteve v teku upravni spor zoper odločbo, ni mogoče trditi, da bi razkritje škodovalo izvedbi sicer končanega upravnega postopka. Zgolj dejstvo, da odločba še ni pravnomočna, po mnenju toženke ne more vnaprej voditi v odločitev, da se dostop do zahtevanih informacij zavrne v celoti. Ob tem je treba izkazati tudi škodo, ki bi z morebitnim razkritjem zahtevanih dokumentov lahko nastala izvedbi samega postopka, pri čemer mora razkritje ogroziti izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oz. povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami4. Po mnenju toženke na odločitev o zavrnitvi dostopa do zahtevanih informacij ne more vplivati dejstvo, da je bila izdana delna odločba po 219. členu ZUP, ki je predvidena za primere, ko je del postopka ločljiv od ostalih in hkrati že primeren za odločitev, primernost (ali t.i. "zrelost") za odločitev pa pomeni, da je popolnoma ugotovljeno relevantno dejansko stanje. Prav tako sama možnost odprave upravnega akta in vrnitve v ponovno odločanje, pri čemer bi bilo morda treba izvesti nov ugotovitveni postopek, po mnenju toženke ne predstavlja konkretno grozeče nevarnosti za izvedbo postopka in se sklicuje na Upravno sodišče RS v sodbi I U 1735/2018-43 z dne 27. 12. 2019.

13.Toženka je ocenila, da v konkretnem primeru obstoj škode za izvedbo konkretnega postopka ni izkazan, s čimer ni izpolnjen drugi pogoj za obstoj izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Izpostavila je, da organ, ki je postopek vodil in lahko najbolj oceni, ali bi lahko (njegovemu) postopku nastala škoda, te izjeme sploh ni zatrjeval.

Glede izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

14.Toženka je ugotovila, da se A. neutemeljeno sklicuje (tudi) na izjemo iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ugotovila je, da gre v obravnavanem primeru za odločbo, izdano v nadzornem postopku organa, zoper katero je bila po navedbah A. vložena tožba na Upravno sodišče in tako postopek še ni pravnomočno zaključen. Zato je toženka ugotovila, da je bil zahtevan dokument pridobljen v zvezi z upravnim sporom, ki spada med sodne postopke. V zvezi z drugim pogojem za opredelitev izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki predvideva uporabo škodnega testa, je toženka ugotovila, da je namen varstva sodnega postopka varstvo pravilne in zakonite izvedbe sodnega postopka, ne pa varstvo interesov strank sodnega postopka. V skladu z utečeno prakso toženke, se posledično na navedeno izjemo lahko sklicuje le organ, ki postopek vodi, varstvu interesov strank pa so namenjene druge izjeme po ZDIJZ (npr. varstvo poslovne skrivnosti, ki je bila predmet presoje te odločbe že zgoraj, varstvo osebnih podatkov,...). Ker se organ v izpodbijani odločbi na izjemo iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni skliceval, je toženka v nadaljevanju presojala, ali je izjema varstva izvedbe konkretnega sodnega postopka podana glede na navedbe, s katerimi A. utemeljuje obstoj te izjeme. Toženka je ugotovila, da A. ni utemeljil konkretne škode za izvedbo postopka v upravnem sporu, ki bi lahko nastala ob razkritju, kar bi zadoščalo za utemeljitev drugega pogoja izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj glede navedene izjeme zgolj poudarja, da je upravni spor še v teku, razkritje pa bi ogrozilo ugotavljanje dejstev. Takšne pavšalne navedbe A. glede nastanka škode sodnemu postopku, po oceni toženke niso utemeljene, zato po mnenju toženke v konkretnem primeru ni izpolnjen drugi pogoj izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

O dostopu do Sklepa o izvršbi

15.AKOS je Zahtevi B. delno ugodil in mu posredoval Sklep o izvršbi na način, da je v celoti prekril dele, ki jih je stranski udeleženec označil za poslovno skrivnost. Na odločitev organa se je pritožil prosilec, ki je zatrjeval, da prekriti deli ne predstavljajo izjeme poslovne skrivnosti. Pritožil se je tudi stranski udeleženec in zatrjeval, da deli odločbe, ki jih organ ni prekril, predstavljajo izjemo varstva upravnega postopka in izjemo varstva sodnega postopka.

Glede izjeme poslovne skrivnosti glede Sklepa o izvršbi

16.Toženka se je glede splošnega opisa in opredelitve izjeme poslovne skrivnosti v izogib ponavljanju sklicevala na točko 1.1. odločbe. Poudarila je, da subjektivni kriterij glede Sklepa o izvršbi ni podan. Ugotovila je, da je A. 17. 1. 2019 na podlagi 39. člena ZGD-1 sprejel sklep, s katerim je Delno odločbo označil kot poslovno skrivnost, in sicer v prekritih delih dokumenta; navedeni sklep pa ne omenja sklepa o dovolitvi izvršbe. Vendar glede na to, da se Sklep o izvršbi nanaša na dovolitev izvršbe zoper Delno odločbo, ki jo je A. ustrezno označil po subjektivnem kriteriju, Sklep o izvšrbi pa dele Delne odločbe povzema, je toženka štela, da se subjektivni kriterij razteza tudi na dele Sklepa o izvršbi, ki povzemajo Delno odločbo. Toženka je pojasnila, da je izvršba vrsta upravnega postopka, ki se uvede po uradni dolžnosti in s katerim organ ugotovi, ali je zavezanec pravilno izpolnil naložene obveznosti in s katerim zagotovi, da se izdana odločba tudi izvrši. Ne gre torej za akt, v katerem bi se ugotavljalo kršitve zakona, temveč gre za akt, s katerim se zagotovi izvršitev izdane odločbe. Posledično po mnenju toženke ne gre za akt, s katerim bi organ ugotavljal kršitve zakona, zato glede navedenega dokumenta ne pride v poštev določba tretjega odstavka 39. člena ZGD-1. Toženka je zato potrdila odločitev AKOS in prekrila podatke, ki jih je slednji določil za svojo poslovno skrivnost in pritožbo zavrnila kot neutemeljeno.

O izjemi po 7 in 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ glede Sklepa o izvršbi

17.Toženka se je v izogb ponavljanju in ob upoštevanju načela ekonomičnosti postopka (14. člen ZUP), v tem delu v celoti sklicevala na ugotovitve iz točke 1.2. in 1.3. odločbe, saj smiselno enako veljajo tudi za presojo dostopa do Sklepa o dovolitvi izvršbe.

O dostopu do ERT testov in Postopkov

18.Glede pritožbe v delu, ki se nanaša na dostop do podatka o tem, za katero obdobje se nadaljuje izvajanje ERT testov, posamezne številke teh postopkov in informacijo o tem, kdaj se pričakuje, da bo v posameznem postopku izdana odločitev In podatka o tem, ali se še vedno vodi kakšen drug postopek preverjanja Izvajanja obveznosti zavezanca družbe A., d.d, iz odločbe št. 38244-1/2017/29 ("3a") in odločbe št, 38244-2/2017/19 ("3b"), je toženka v celoti sledila navedbam AKOS iz izpodbijane odločbe, ker je podana izjema varstva upravnega postopka. Pojasnila je, da so navedeni podatki nastali v inšpekcijskem postopku, razkritje katerih bi škodovalo izvedbi konkretnih upravnih postopkov, saj bi ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ta ne bi mogla izvesti. Toženka je sledila tudi ugotovitvi AKOS, da dejansko stanje še ni dokončno ugotovljeno, v teku je namreč pridobivanje podatkov in morebitnih dokazov. Če bi se javnost seznanila z informacijami o tem, ali se že vodijo postopki in za katero obdobje (oz. kdaj se bo test ERT izvajal), bi to imelo negativen vpliv na ugotovitev dejanskega stanja, kot tudi na zakonitost in pravilnost inšpekcijske odločbe. Zavezanec bi lahko na podlagi navedenih podatkov, prilagodil svoje delovanje in dokumentacijo na način, da bi se ERT test zanj ugodno končal. S tem bi "izigral" namen inšpekcijskega postopka, ki je v tem, da se ugotovi morebitne nepravilnosti in se naloži ustrezne korekcijske ukrepe za pravilno delovanje trga elektronskih komunikacij.

O stroških postopka

19.Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je toženka na podlagi prvega odstavka 114. člena ZUP zavrnila zahtevek A. za povrnitev stroškov in na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP zavrnila zahtevek B. za povrnitev stroškov postopka.

Povzetek navedb A. v tem upravnem sporu

20.A. izpodbija odločbo v prvi, tretji in četrti točki izreka iz razlogov iz prve, druge in tretje točke prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu: ZUS-1) in predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo toženke v prvi, tretji in četrti točki izreka ter zadevo odstopi v tem obsegu toženi v ponovni postopek. Zahteva povrnitev stroškov postopka s pripadki.

21.Tožeča stranka poudarja, da toženka pri izdaji izpodbijane odločbe ni v zadostni meri upoštevala narave, obsežnosti in kompleksnosti zadeve, v okviru katere sta bila izdana Delna odločba in Sklep o izvršbi. Tožeča stranka in organ sta v zadostni meri obrazložila in izkazala, da predmetne informacije predstavljajo poslovno skrivnost tožeče stranke, razkritje predmetnih informacij pa bi tudi škodovalo izvedbi upravnega in sodnega postopka (pri čemer se organ do bistvenih navedb in argumentov tožeče stranke v zvezi s tem ni opredelil), kot tožeča stranka utemeljuje v nadaljevanju.

O izjemi iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

22.A. toženki očita, da je nepopolno in nepravilno ugotovila dejansko stanje, saj ni upoštevala vseh okoliščin primera, posledično pa je napačno presodila, da ni izkazan objektivni kriterij obstoja poslovne skrivnosti, s čimer naj ne bi bila podana izjema poslovne skrivnosti iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kar predstavlja kršitev materialnega prava.

23.Tožeča stranka meni, da prekriti deli Delne odločbe in Sklepa o izvršbi predstavljajo poslovno skrivnost tožeče stranke in s tem izjemo od dostopa do informacij javnega značaja iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Podatki, ki so po zakonu javni, že pojmovno ne morejo biti poslovna skrivnost. Drugače pa je s podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Ti so lahko zaupni ali neločljivo povezani s takimi podatki.5