Jedro

Z izpodbijanim aktom ni bilo odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnikov. Poročilo o opravljeni reviziji tudi nima pravne narave akta, izdanega v upravni stvari v smislu 2. člena ZUP in tudi ne drugega akta, ki se lahko v skladu z 2. členom ZUS-1 izpodbija v upravnem sporu. Ne gre za upravni akt, niti akt v drugi javno-pravni zadevi, kot tudi ne posamični akt, izdan v obliki predpisa, zato ga ni mogoče izpodbijani v upravnem sporu. V zadevi ne gre, kakor zmotno menijo tožniki, za odločanje o upravičenosti do dodelitve javnih sredstev, niti za odločitve, vezane na odvzem dodeljenih javnih sredstev. Akta tožene stranke tudi ni mogoče izvršiti, ker predstavlja zgolj ugotovitve oziroma strokovno mnenje.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožeče stranke s tožbo izpodbijajo v uvodu navedeno Poročilo o opravljeni reviziji operacije „Gradnja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v Občini Mokronog - Trebelno“ (OP 13.1.2.3.02.0002) za obdobje 2007-2013, št. revizije: RO12-19 z dne 13. 12. 2013 (v nadaljevanju Poročilo), ki jo je opravil Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna v okviru revizij, izvedenih na vzorcu operacij, ki so imele v letu 2012 certificirane izdatke iz skladov Evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji.

Tožbo je sodišče zavrglo iz naslednjih razlogov: Po določbah 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, ki posegajo v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu le, če tako določa zakon. Po 2. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pa je upravna zadeva odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Za upravno zadevo pa se šteje tudi, če je s predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča o upravnem postopku ali izda upravno odločbo, oziroma če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari.

Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna (v nadaljevanju Urad) je kot revizijski organ izdal Poročilo v okviru izvajanja revizije evropskih strukturnih skladov, iz katerih je bila financirana predmetna operacija, kot nacionalni revizijski organ (v skladu z določbo 59. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. junija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (v nadaljevanju Uredba). Pri svojem delu Urad, kot revizijski organ, ne uporablja določil ZUP in pri izvajanju revizij o zadevah ne odloča, ampak podaja mnenja, ugotovitve in priporočila. Namen je podati strokovno mnenje. V obravnavani zadevi je revizijski organ revizijo opravljal skladno z 62. členom Uredbe. Ker poročila o opravljenih revizijah predstavljajo zgolj ugotovitve, priporočila in mnenja neodvisnega revizorja in ne odločitev, z Uredbo tudi ni predvideno pravno varstvo, oziroma ugovorni postopek. Pravno varstvo ponudnikov in naročnikov v postopkih javnega naročanja pa ureja Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (v nadaljevanju ZPVPJN). Odločanje o pravilni uporabi s pogodbo dodeljenih sredstev pa tudi ni predmet tega postopka.

Z izpodbijanim aktom torej ni bilo odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnikov. Poročilo o opravljeni reviziji tudi nima pravne narave akta, izdanega v upravni stvari v smislu 2. člena ZUP in tudi ne drugega akta, ki se lahko v skladu z 2. členom ZUS-1 izpodbija v upravnem sporu. Ne gre za upravni akt, niti akt v drugi javno-pravni zadevi, kot tudi ne posamični akt, izdan v obliki predpisa, zato ga ni mogoče izpodbijani v upravnem sporu. V zadevi ne gre, kakor zmotno menijo tožniki, za odločanje o upravičenosti do dodelitve javnih sredstev, niti za odločitve, vezane na odvzem dodeljenih javnih sredstev. Akta tožene stranke tudi ni mogoče izvršiti, ker predstavlja zgolj ugotovitve oziroma strokovno mnenje.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 1. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, saj odločanje o sporu ne spada v sodno pristojnost. Na te razloge pa je sodišče na podlagi drugega odstavka 36. člena ZUS-1 dolžno paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.

Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. členu ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže.