10. 9. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Željka Mileca, Republika Hrvaška, na seji 10. septembra 2020

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti druge alineje drugega odstavka 9. člena Zakona o čezmejnem izvajanju storitev (Uradni list RS, št. 10/17) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik, dnevni delovni migrant, zaposlen pri slovenskemu delodajalcu, izpodbija drugo alinejo drugega odstavka 9. člena Zakona o čezmejnem izvajanju storitev (v nadaljevanju ZČmIS). Ta določa, da se v vlogi za izdajo potrdila A1 kot obvezen podatek navede naslov v Republiki Sloveniji, na katerem delavec oziroma samozaposlena oseba prebiva. Pobudnik zatrjuje, da je izpodbijana določba protiustavna in diskriminirajoča do njega oziroma dnevnih migrantov, ki nimajo naslova za prebivanje v Republiki Sloveniji in bi bili napoteni na delo v države članice EU. Navaja, da mu Zavod za zdravstveno zavarovanje (v nadaljevanju Zavod) od 1. 1. 2018 več ne izda potrdila A1, ker naj ne bi imel prebivališča v Republiki Sloveniji.

2.Državni zbor v odgovoru na pobudnikovo pobudo navaja, da pobudnik ni izkazal neposrednega pravnega interesa za presojo izpodbijane določbe, ker ta ne učinkuje neposredno. Iz šestega odstavka 9. člena ZČmIS izhaja, da Zavod vlogo za izdajo potrdila A1 zavrne z odločbo, če pogoji za izdajo potrdila niso izpolnjeni. Zoper zavrnilno odločbo Zavoda in zoper sklepe Zavoda po ZČmIS pritožba ni dovoljena, dopusten pa je upravni spor (sedmi odstavek 9. člena ZČmIS). Zato bi pobudnik lahko pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti vložil šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo. Vlada v mnenju navaja, da je na podlagi uradnih evidenc Zavoda ugotovila, da pobudniku v letu 2018 ni bila zavrnjena ali zavržena nobena vloga za izdajo potrdila A1 na podlagi ZČmIS in da je bila pozitivno rešena njegova vloga za izdajo potrdila A1 na podlagi 13. člena Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 166, 30. 4. 2004, s spremembami) za čas od 11. 7. 2018 do 11. 7. 2019. Vlada zato meni, da ZČmIS neposredno ne posega v pravice, pravne interese ali pravni položaj pobudnika.

3.Ustavno sodišče je odgovor Državnega zbora in mnenje Vlade vročilo pobudniku. Ta se na njune navedbe ni odzval.

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Po vložitvi pobude je glede na navedbe in ugotovitve Vlade Zavod pobudniku izdal potrdilo A1, na te navedbe pa se pobudnik ni odzval. Pobudnik tako ni izkazal, da bi izpodbijana določba tudi po tem, ko mu je bilo izdano potrdilo A1, neposredno posegala v njegove pravice, pravne interese ali v njegov pravni položaj, oziroma ni izkazal, da bi se njegov pravni položaj z morebitno ugoditvijo pobudi izboljšal. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik