Jedro

Po spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (Ur.l. RS, št. 59/96) - črtanje 62. člena in sprememba 63. člena - ni več alternativne možnosti, da lahko investitor sam opravlja strokovni nadzor. Tak nadzor mora zagotoviti s tem, da ga s pogodbo poveri izvajalskemu ali projektivnemu podjetju, ki ne izvaja gradnje na istem objektu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici št. U 2791/97-7 z dne 18.6.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 6.9.1997. Z njo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Inšpektorja za graditev inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor Enota N.G. z dne 18.6.1997. Z njo je bilo odločeno, da mora investitor (tožeča stranka), s pogodbo poveriti strokovno nadzorstvo pri gradnji objekta H.D. izvajalskemu ali projektivnemu podjetju, ki ne izvaja gradnje na istem objektu. Rok za izpolnitev obveznosti je 14 dni. Tožeča stranka namreč kot investitor izgradnje H.D. preko svojega zaposlenega delavca sama nadzoruje gradnjo, kar je v nasprotju z določilom 63. člena Zakona o graditvi objektov. Investitor ne sme sam nadzorovati izvajanja del, saj bi s tem nadzoroval sam sebe.

Sodišče v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe in v izogib ponavljanju ne navaja razlogov za svojo odločitev (2. odstavek 67. člena Zakona o upravnem sporu). Zavrača tudi tožbene ugovore. Zakon o graditvi objektov, ki je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 34/84, je v 1. odstavku 61. člena določal, da mora investitor zagotoviti strokovno nadzorstvo nad gradnjo objekta oziroma nad izvajanjem del. Člen 62. je dopuščal možnost, da strokovno nadzorstvo opravlja investitor sam ali pa ga poveri drugi organizaciji, ki je registrirana za opravljanje te dejavnoti. V spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 59/96, je bil črtan 62. člen, 63. člen pa spremenjen tako, da se 1. odstavek glasi: "Strokovno nadzorstvo iz prejšnjega člena se s pogodbo poveri izvajalskemu ali projektivnemu podjetju, ki ne izvaja gradnje na istem objektu (v nadaljnjem besedilu: nadzornik). S črtanjem 62. člena je bila odpravljena možnost, da lahko investitor sam opravlja strokovno nadzorstvo nad gradnjo. Do istega zaključka pripelje tudi spremenjeni 61. člen, ki določa, da mora investitor zagotoviti strokovno nadzorstvo nad gradnjo, 63. člen pa, da se strokovno nadzorstvo iz prejšnjega člena (61. člena) s pogodbo poveri izvajalskemu ali projektivnemu podjetju, ki ne izvaja gradnje na istem objektu. Iz navedenih (spremenjenih) določb ne izhaja alternativna možnost, da investitor lahko sam opravlja strokovni nadzor, saj mora zagotoviti strokovno nadzorstvo nad gradnjo, ki ga s pogodbo poveri izvajalskemu ali projektivnemu podjetju, ki ne izvaja gradnje na istem objektu. Dispozitiv sodnega organa prve stopnje ni nejasen, saj iz izreka in obrazložitve odločbe izhaja, da gre za gradnjo objekta H.D. Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Ne vidi javnega interesa za to, da se funkcija investitorja, ki gradi zase, loči od funkcije nadzora. Gre za celovit interes, da so dela kvalitetno in v roku izvedena. Sodišče prve stopnje se je naslonilo le na jezikovno razlago določb zakona. Prezrlo je 3. točko 1. odstavka 94. člena zakona, ki sankcionira ravnanje investitorja. Po 3. točki 1. odstavka 94. člena se investitor kaznuje, če poveri strokovno nadzorstvo osebi, ki nadzorstva ne sme izvajati. Če je torej lahko investitor kaznovan, če poveri strokovno nadzorstvo osebi, ki ga ne sme izvajati, torej osebi, ki ne izpolnjuje pogoje, predpisane za odgovornega del, to dokazuje, da lahko tudi sam opravlja nadzor. Takšno je tudi mnenje Službe za zakonodajo pri Vladi RS. Dispozitiv upravnega akta ni določen v skladu z določbo 208. člena ZUP. Predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijano sodbo in odpravi obe upravni odločbi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča, glede na spremenjene določbe Zakona o graditvi objektov (ZGO-b), ki so stopile v veljavo 9.11.1996, zlasti pa črtanje 62. člena in sprememba 63. člena, ne dopuščajo več, da bi investitor lahko sam opravljal nadzor na gradnjo. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev obrazložilo.

Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi izpodbijane sodbe. Zato ne drži, da izpodbijana sodba nima razlogov.

Tudi ostali pritožbeni ugovori ne morajo vplivati na drugačno odločitev. Strokovni nadzor ne obsega le kvalitete izvedenih del in izvajanja dogovorjenih rokov izgradnje, ampak tudi, ali se gradnja izvaja po projektni dokumentaciji, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje pa tudi nadzor nad gradbenimi proizvodi, napeljavo, napravami in opremo, ki se vgrajuje. Takšen obseg strokovnega nadzora ne more biti prepuščen investitorju in je v javnem interesu, da investitor ne nadzira samega sebe. Zato pritožbeno sodišče ne more sprejeti ugovora tožeče stranke, čeprav se sklicuje na mnenje vladne službe za zakonodajo. Če strokovni nadzor lahko za nadzornika opravlja posameznik, ki izpolnjuje pogoje, predpisane za odgovornega vodjo del iz 51. člena tega zakona, to še ne pomeni, da je lahko to tudi investitor.

Sklicevanje tožeče stranke na kazenske določbe (noveliranega 94. člena ZGO) pri uveljavljanju drugačne razlage ni utemeljeno. Ta določba res tako ravnanje opredeljuje kot prekršek, ni pa v njej podlage za zaključek, ki ga uveljavlja pritožba. 2. točka 1. odstavka se nanaša na primere, če investitor (sploh) ne zagotavlja nadzora nad gradnjo, kot ga določa 61. člen. 3. točka istega člena pa se nanaša na primere poverjenega nadzora, vendar subjekt nadzora ne ustreza pogojem za opravljanje takega nadzora.

Tudi dispozitiv izrečenega ukrepa po presoji pritožbenega sodišča ni nezakonit. Ukrep je bil izdan na podlagi določb 1. točke 91. člena ZGO in določno nalaga dejanja za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.