Jedro

V postopku za sodno varstvo glede na določbo 203. člena zakona o prekrških ni možno uveljavljati razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Izrek

Zahteva kaznovanega za sodno varstvo se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z odločbo Carinarnice je bil kaznovani spoznan za odgovornega za prekršek po 1. točki 1. odstavka 371. člena v zvezi s 1. odstavkom 380b člena carinskega zakona ter kaznovan z denarno kaznijo. Po 1. odstavku 383. člena carinskega zakona mu je bilo odvzeto blago, ki je bilo predmet prekrška. Naloženo mu je bilo tudi plačilo stroškov postopka in povprečnine.

Kaznovani je zoper odločbo Republiškega senata za prekrške vložil zahtevo za sodno varstvo. Zahtevo je vložil zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve materialnega prava, zaradi višine denarne kazni in zaradi varstvenega ukrepa odvzema blaga.

Zahteva za sodno varstvo ni utemeljena.

V zahtevi kaznovani izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, češ da ni bila ugotovljena pravilna količina blaga, ki je bil predmet prekrška, da ni imel namen tihotapiti blago, temveč je to plod njegove nerodnosti pri prestopanju državne meje med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo, da ni vedel, da je tranzit za državljane Slovenije prek Republike Hrvaške nedovoljen. V postopku za sodno varstvo glede na določbo 203. člena zakona o prekrških ni možno uveljavljati razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, tako da zahteva v tem delu ni utemeljena. Isto pa velja za izpodbijanje izrečenega varstvenega ukrepa odvzema blaga in glede uveljavljanja olajševalnih okoliščin zaradi znižanja denarne kazni, saj z zahtevo za sodno varstvo tega ni možno uveljavljati. Kaznovani je sicer formalno uveljavljal tudi kršitev materialnega prava, vendar iz obrazložitve zahteve izhaja, da te kršitve sploh ni pojasnil. Vrhovno sodišče je torej ugotovilo, da niso podani razlogi iz 203. člena zakona o prekrških, zato je zahtevo v skladu z določilom 4. odstavka 204. člena tega zakona kot neutemeljeno zavrnilo.