Jedro

Sodišče prve stopnje napačno poučilo tožečo stranko, da zoper 1. točko sklepa pritožba ni dovoljena. Iz prej citiranega zakonskega besedila izhaja, da zoper odločitev sodišča o vrednosti spornega predmeta ni posebne pritožbe, ker pa gre v konkretnem primeru za končno odločbo (odločeno je bilo o stvarni nepristojnosti), je pritožba dovoljena.

V skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP se je treba o vrednosti spornega predmeta prepričati na hiter in primeren način, pri tem pa je treba izhajati iz tožbenih trditev. Tožeča stranka je v tožbi navedla kot premoženje zapustnica le hišo na parc. št. 8/2, zato mora biti to izhodišče za določitev vrednosti spornega predmeta. Poleg tega določitev vrednosti spornega predmeta pri nedenarnih zahtevkih ni avtomatično enaka vrednosti nepremičnin, ampak gre le za oceno pravnega interesa tožeče stranke.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v 1. točki izreka spremeni tako, da je vrednost spornega predmeta v tej zadevi 10.000,00 EUR, v 2. in. 3. točki pa razveljavi in se zadeva vrne v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve odločilo, da je vrednost spornega predmeta v tej pravdni zadevi vsaj 40.115,00 EUR (1. točka izreka), da Okrajno sodišče v Radovljici ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi (2. točka izreka) in še, da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi v reševanje stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Kranju (3. točka izreka).

2.Tožeča stranka je z vlogo z dne 23. 1. 2013 predlagala popravo izpodbijanega sklepa glede vrednosti spornega predmeta. Navedla je, da glede na pravni pouk v navedenem sklepu predlaga, da sodišče popravi očitno pomoto in sicer, da je sodišče pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta prezrlo, da je pok. M.J. imela v solasti 23/64-tin parc. št. 8/2 k. o. X. K tej parceli ne spada parc. št. 8/6, kot to sodišče povsem napačno ugotavlja, saj ni last zapustnice. Zapustnica je z deležem na hlevu na parc. št. 8/2 k. o. X z oporokami že razpolagala in so bile tudi te oporoke priložene tožbi, deleži na gospodarskem poslopju pa v tej pravdi sploh niso sporni. Vrednost spornega predmeta bi bila lahko kvečjemu nižja, stanovanjska stavba na parc. št. 8/2 k. o. X je praktično brez vrednosti, gospodarsko poslopje pa se tretira posebej, ker so bile take želje zapustnice.

3.Pritožba je utemeljena.

4.V skladu z 2. odstavkom 44. člena ZPP je v primerih, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Tretji odstavek istega člena nadalje določa, da če tožeča stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost ali če tožeča stranka navede le skupno vrednost spornega predmeta, čeprav uveljavlja s tožbo zoper isto toženo stranko več zahtevkov, pa niso podani pogoji iz 1. odstavka 41. člena ZPP, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije, se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti. O tem takoj odloči s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe.

5.Višje sodišče uvodoma ugotavlja, da je sodišče prve stopnje napačno poučilo tožečo stranko, da zoper 1. točko sklepa pritožba ni dovoljena. Iz prej citiranega zakonskega besedila izhaja, da zoper odločitev sodišča o vrednosti spornega predmeta ni posebne pritožbe, ker pa gre v konkretnem primeru za končno odločbo (odločeno je bilo o stvarni nepristojnosti), je pritožba dovoljena. Zato je višje sodišče obravnavalo vlogo tožeče stranke z naslovom „predlog za izdajo popravnega sklepa“ kot pravočasno pritožbo.

6.Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje prezrlo, da je bila zapustnica solastnica parc. št. 8/2 k.o. X le do 23/64, kar je tožeča stranka navedla v tožbi, izhaja pa tudi iz zapisnika iz zapuščinskega postopka (priloga A2). Na podlagi podatkov GURS in poizvedb pri nepremičninskem agentu, je sodišče prve stopnje poleg tega pri korekciji vrednosti spornega predmeta upoštevalo še parc. št. 8/6, ki ni predmet tožbenega zahtevka. V skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP treba o vrednosti spornega predmeta prepričati na hiter in primeren način, pri tem pa je treba izhajati iz tožbenih trditev. Tožeča stranka je v tožbi navedla kot premoženje zapustnica le hišo na parc. št. 8/2, zato mora biti to izhodišče za določitev vrednosti spornega predmeta. Poleg tega določitev vrednosti spornega predmeta pri nedenarnih zahtevkih ni avtomatično enaka vrednosti nepremičnin, ampak gre le za oceno pravnega interesa tožeče stranke. V konkretnem primeru je tožeča stranka svoj pravni interes ocenila ustrezno (torej ne prenizko), zato je višje sodišče njeni pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo glede vrednosti spornega predmeta, v preostalem delu pa razveljavilo, kar pomeni, da za odločanje v tem sporu ostane stvarno pristojno Okrajno sodišče v Radovljici (3. točka 365. člena ZPP).