Jedro

Pri presoji ugovora sodišče upošteva samo tiste navedbe in dokaze, ki jih je dolžnik navedel oziroma priložil k ugovoru.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnice z dne 6. 2. 2021 zoper sklep o izvršbi z dne 29. 12. 2020 in 19. 4. 2021 (I. točka izreka), odločilo, da mora dolžnica upniku v roku 8 dni plačati 149,33 EUR izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila (II. točka izreka) in zavrglo predlog dolžnice z dne 6. 2. 2021 za preusmeritev izvršbe na drugo sredstvo in odlog izvršbe na nepremičnino (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila dolžnica brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, ki se v postopku izvršbe uporablja na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Navedla je, da sklep izpodbija zaradi neresničnih podatkov glede plačil upniku. Sodišče namreč navaja, da v času vložitve upnikovega odgovora na ugovor dolžnica ni plačala celotne terjatve. V sklepu sodišče navaja samo eno plačilo, in sicer znesek 600,00 EUR z dne 31. 3. 2021, drugega plačila z dne 21. 4. 2021 v višini 363,30 EUR pa ne. Izpostavlja še, da ko je izvedela za dvig tega zneska, je poklicala upnika, da ji poda pisno obrazložitev in izjavo, da je dolg v celoti poplačan, vendar odgovora ni prejela. Upnik ni obvestil sodišča o drugem plačilu, kot je to naredila sama pri prvem plačilu. Preračun terjatve, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, je zaradi upoštevanja zgolj enega plačila napačen. Prosi, da ji sodišče pošlje ponovni izračun, kjer se naj upoštevata obe plačili.

3. Upnik je v odgovoru na pritožbo nasprotoval pritožbenim navedbam kot neutemeljenim in se zavzemal za zavrnitev pritožbe. Priglasil je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o rednem ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe in o predlogu dolžnice za odlog izvršbe na nepremičnino in za preusmeritev izvršbe na drugo sredstvo.

6. Dolžnica v pritožbi ni izrecno navedla, v katerem delu izpodbija uvodoma navedeni sklep sodišča prve stopnje (335. člen v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), vendar pa sodišče druge stopnje na podlagi pritožbenih navedb ugotavlja, da izpodbija sklep sodišča prve stopnje zgolj v delu, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor. Predmet tega pritožbenega preizkusa je zato le odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora v I. točki izreka izpodbijanega sklepa in posledično odločitev o stroških ugovornega postopka v II. točki izreka izpodbijanega sklepa.

7. V 53. členu ZIZ je določeno, da lahko dolžnik izpodbija sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, z ugovorom, razen če izpodbija samo odločitev o stroških. Pri tem navedeni člen še določa, da mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Ob tem je dodati, da pri presoji ugovora sodišče upošteva samo tiste navedbe in dokaze, ki jih je dolžnik navedel oziroma priložil k ugovoru. Drugih navedb pa sodišče prve stopnje pri presoji ugovora ne more upoštevati in presojati.

8. Dolžnica niti v ugovoru niti kasneje ni podala trditev, da je na račun terjatve dne 21. 4. 2021 plačala 363,30 EUR, zato v pritožbi neutemeljeno trdi, da je izpodbijan sklep napačen, ker ne upošteva tega plačila. Ker trditev o plačilu tega zneska pred sodiščem prve stopnje ni podala, sodišče prve stopnje tega plačila v izpodbijanem sklepu pri izračunu preostanka terjatve ni moglo upoštevati.

9. Teh trditev pa pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa ne more upoštevati niti sodišče druge stopnje, saj predstavljajo nedopustne pritožbene novote v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Dolžnica jih namreč prvič navaja šele v obravnavani pritožbi, pri tem pa ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje.

10. Dolžnica obrazložene zavrnitve ugovora v preostalem delu in odločitve o stroških ugovornega postopka vsebinsko pritožbeno ne izpodbija, sodišče druge stopnje pa tudi glede pritožbeno izpodbijanih delov sklepa sodišča prve stopnje ni zasledilo kršitev, na katere ob pritožbenem preizkusu pazi uradoma skladno z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

11. Glede na navedeno pritožbene navedbe niso utemeljene in ker višje sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP in 15. člen ZIZ).

12. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo. Odgovor na pritožbo namreč ni v ničemer pripomogel k vsebinski odločitvi o pritožbi, zato ga ni šteti kot potrebnega za izvršbo (šesti odstavek 38. člena ZIZ).