Jedro

Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da sta bili pravdni stranki v kupoprodajnem razmerju, da pa je med njima sporno, ali je Z. P., ki je bil podizvajalec tožene stranke za dela na gradbišču imel pooblastilo, da za toženo stranko naroča in prevzema material, katerega plačilo je predmet tega spora, pri tožeči stranki.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 49116/2010 z dne 13. 04. 2010 v 1. in 3. odstavku izreka tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 5.384,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov in dnevov dalje do plačila, kot so razvidni iz I. točke izreka sodbe, ter izvršilne stroške v znesku 71,00 EUR z obrestmi (I. točka izreka sodbe). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki stroške postopka v znesku 721,28 EUR z obrestmi (II. točka izreka sodbe).

2. Tožena stranka je proti sodbi pravočasno vložila pritožbo, iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da sta bili pravdni stranki v kupoprodajnem razmerju, da pa je med njima sporno, ali je Z. P., ki je bil podizvajalec tožene stranke za dela na gradbišču L. K., imel pooblastilo, da za toženo stranko naroča in prevzema material, katerega plačilo je predmet tega spora, pri tožeči stranki. Na podlagi ocene izvedenih dokazov je zaključilo, da je Z. P. takšno pooblastilo imel. 6. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema oceno prvostopenjskega sodišča, ki je logično pravilna in prepričljiva. Prvostopenjsko sodišče je obrazložilo, zakaj verjame zaslišanima G. K. in Z. P. ter zakaj ne poklanja vere izpovedbi M. Š. Pri tem je izdelalo sistematično, celostno oceno vsakega dokaza posebej ter v povezavi z ostalimi dokazi.

7. Pritožnik v pritožbi trdi le, da med toženo stranko in Z. P. s.p. ni bil sklenjen noben pisen sporazum ali kakršenkoli drug dogovor, da bo ta samostojni podjetnik za toženo stranko prevzemal ali naročal blago pri tožeči stranki, ali da bo ta ravnal kot zastopnik tožene stranke, ter da je za blago, ki je bilo naročeno in prevzeto s strani Z. P. s.p., v zavezi za plačilo neposredno naročnik in prevzemnik tega blaga, ne pa tožena stranka. Pritožnik ocene dokazov, ki jo je napravilo prvostopenjsko sodišče, konkretno ne izpodbija. Ker pa je ta po presoji pritožbenega sodišča pravilna, pritožnik pa niti ne pove, zakaj ne bi bila, njegova pritožba ni utemeljena.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo pravno odločilno dejansko stanje in nanj pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožbenemu zahtevku tožeče stranke za plačilo dobavljenega blaga ugodilo.

9. Prvostopenjsko sodišče ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), uveljavljanih pa pritožnik ni konkretiziral. 10. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).