Jedro

Pritožnica pravilno opozarja, da je dovolj konkretno navedla dejstva, za ugotavljanje katerih je predlagala zaslišanje strank. Presoja sodišča prve stopnje, češ da tožena stranka ni dokazala, da ji je bila uporaba spornega poslovnega prostora omejena, je zato preuranjena.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba (1. in 3. tč. izreka) se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. ... z dne ... v 1.tč. izreka za znesek 1.292.897,78 SIT. Tako je odločilo, ker je presodilo, da je treba razmerje med pravdnima strankama presojati po najemni pogodbi, sklenjeni med tožečo stranko in J. M., in da tožena stranka ni dokazala trditev, češ da jo je tožeča stranka omejila pri uporabi spornega poslovnega prostora.

Proti sodbi sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka.

V pritožbi uveljavlja "vse" pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje, ali pa naj jo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnica pravilno opozarja, da je dovolj konkretno navedla dejstva, za ugotavljanje katerih je predlagala zaslišanje strank (prim. 2. tč. pripr. vloge tožene stranke z dne 25.9.1998, l.št. 11). Presoja sodišča prve stopnje, češ da tožena stranka ni dokazala, da ji je bila uporaba spornega poslovnega prostora omejena, je zato preuranjena. Sodišče bi na nedokazanost tega pravno pomembnega dejstva (prim. npr. 14. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih) svojo odločitev lahko oprlo šele, ko bi izvedlo predlagani dokaz (prim. 215. čl. ZPP). Podan je razveljavitveni razlog iz 355. čl. ZPP, na katerega pritožnica pravilno opozarja. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa. V nadaljevanju postopka bo treba ugotoviti, ali so zgoraj povzete trditve tožene stranke resnične. V zvezi z ostalimi pritožbenimi izvajanji pa je toženo stranko treba opozoriti, da je sama izračunala znesek, ki naj bi ga tožeči stranki še dolgovala na podlagi zanjo sedaj sporne najemne pogodbe (prim. trditve pod tč. 2 pripr. vloge tožene stranke z dne 25.9.1998, l.št. 11). Poleg tega je vse do zadnje glavne obravnave sama trdila, da dolguje najemnino in da je tožečo stranko pozivala, naj se ji zmanjša račun za najemnino zaradi zatrjevane utesnitve poslovnega prostora. Če bi sporna najemna pogodba res bila brez pomena za razmerje med tožečo stranko in toženo stranko, se tožena stranka seveda ne bi mogla sklicevati na najemnino, opredeljeno v tej pogodbi. Velja še dodati, da med pravdnima strankama, upoštevaje njune trditve, ni spora niti o bistvenem izhodišču za izračun dolgovanega zneska (najemnini za m2 poslovnega prostora), niti o okoliščini, da tožena stranka sporni poslovni prostor uporablja prostovoljno in s soglasjem tožeče stranke. Zato pritožbene trditve v zvezi s sporno najemno pogodbo ne morejo biti podlaga presoji, da tožena stranka ni pasivno legitimirana v tem gospodarskem sporu, zato ker naj bi sporni poslovni prostor uporabljala brez pravnega naslova. Pritožbeno sodišče zgolj še pripominja, da v konkretnem primeru, upoštevaje trditveno podlago spora (prim. zgoraj), ni razlike v višini odmene za uporabo spornega poslovnega prostora, pa naj gre za najemnino ali uporabnino. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 165. čl. ZPP.