Jedro

Ker v tožbi zahtevana glavna obravnava ni bila opravljena, je to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1604/2000-16 z dne 23.5.2002 se razveljavi in zadeva vrnemu istemu sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 8.8.2000. Z njo je bilo delno ugodeno njeni pritožbi proti odločbi Posebnega davčnega urada z dne 18.4.1997, s katero ji je bilo naloženo plačilo prometnega davka od posebnih iger na srečo po tarifni številki 3 tarife davka od prometa storitev po Zakonu o prometnem davku v znesku 96.461.688,90 SIT in pripadajoče predpisane zamudne obresti (tč. I/1 izreka) in plačilo posebnega prometnega davka od posebnih iger na srečo v znesku 28.062.896,10 SIT in pripadajočih predpisanih zamudnih obresti (tč. I/2 izreka). Z navedeno odločbo tožene stranke pa je bila delno odpravljena tč. I/2 prvostopenjske odločbe glede posebnega prometnega davka od posebnih iger na srečo v znesku 9.184.513,60 SIT, zamudnih obresti v znesku 2.378.727,10 SIT ter pripadajočih predpisanih zamudnih obresti za obdobje od 1.1.1997 do plačila davčne obveznosti in v tem delu vrnjena prvostopenjskemu davčnemu organu v ponovni postopek.

Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz 72. člena ZUS. Navaja, da izpodbijana sodba temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, z njo je bil kršen materialni predpis, predvsem pa sodišče prve stopnje ni opravilo v tožbi zahtevane glavne obravnave, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe, ter je zato bistveno kršilo pravila postopka v upravnem sporu.

Tožena stranka ter državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Iz določbe 1. odstavka 50. člena ZUS izhaja načelo, da na prvi stopnji določa sodišče po opravljeni glavni obravnavi. Brez glavne obravnave lahko odloči sodišče le, če v pripravljalnem postopku ugotovi, da je bilo dejansko stanje v postopku za izdajo upravnega akta popolno in pravilno ugotovljeno, ali pa to ni sporno, stranke pa v tožbi ali v odgovoru na tožbo glavne obravnave niso zahtevale (2. odstavek 50. člena ZUS). Namen glavne obravnave pri presoji zakonitosti upravnega akta je v tem, da se na podlagi neposrednega in javnega obravnavanja zbere dokazno gradivo za presojo, ali je bilo dejansko stanje sploh ugotovljeno oziroma ali je bilo ugotovljeno pravilno in popolno.

Iz predloženega sodnega spisa izhaja, da je tožeča stranka že v tožbi zahtevala opravo glavne obravnave. Sodišče prve stopnje njenemu predlogu ni sledilo in je odločitev sprejelo na seji, za kar pa ni imelo zakonske podlage. Kršena je bila tudi pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije oziroma načelo kontradiktornosti, ki je pogoj poštenega sojenja. Kontradiktornost se izraža tako, da je v postopku vsaki stranki omogočeno, da se izjavi glede pravnih kot dejanskih vprašanj in tudi o navedbah nasprotne strani. Ker tožeči stranki taka možnost ni bila dana, je po presoji pritožbenega sodišča utemeljen pritožbeni ugovor tožeče stranke, da je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu, saj je navedena kršitev postopka v upravnem sporu vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (4. odstavek 72. člena ZUS).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS pritožbi tožeče stranke ugodilo, razveljavilo izpodbijano sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek, v katerem naj odpravi ugotovljeno pomanjkljivost postopka na prvi stopnji.