Jedro

Tožeča stranka se je skladno s pogodbenimi določili za objekte zavezala izstaviti začasno situacijo do zadnjega dne v mesecu. V kolikor tega ni storila, se je zapadlost terjatve podaljšala za 30 dni. Tožena stranka se je nasprotno zavezala, da bo izstavljeno situacijo pregledala (in potrdila) do 15ega dne v naslednjem mesecu po njeni izstavitvi, potrjeni del situacije pa je zapadel v plačilo v roku 60 dni od potrditve situacije. Iz takšnega pogodbenega dogovora ne izhaja zapadlost 75 dni od izstavitve računa.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se v I. in III. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da: - ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 4095/2008 z dne 20. 02. 2008 delno v veljavi v prvem odstavku izreka za plačilo zneska 7.292,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega zneska od dne 06. 02. 2008 dalje do plačila ter v 3. točki izreka (I. točka izreka); - se v preostalem delu navedeni sklep o izvršbi razveljavi in se tožbeni zahtevek v tem delu zavrne (II. točka izreka); - je dolžna tožena stranka tožeči v roku 15 dni plačati stroške postopka v znesku 1.533,22 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. Iz pritožbenih razlogov izhaja, da se pritožuje zoper I. in III. točko izreka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (1) (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da „pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevek tožeče stranke s stroškovno posledico zavrne v celoti oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v vsakem primeru pa naloži tožeči stranki povrnitev vseh pritožbenih stroškov tožene stranke.“

3. Na pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka (kot izvajalec) od tožene stranke (kot naročnika) s tožbenim zahtevkom zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti od prepozno plačanih računov za opravljene storitve na šestih objektih (S., Š., stanovanjski objekt V., P., večstanovanjski objekt C., stanovanjska soseska B.), na temelju določbe prvega odstavka 378. člena Obligacijskega zakonika (2). Med pravdnima strankama ni sporno, da je tožena stranka račune za opravljene storitve plačala. Predmet presoje pred sodiščem prve stopnje je bila zapadlost računov in posledično obstoj morebitne zamude s plačili s strani tožene stranke.

6. Sodišče prve stopnje je odločitev o zapadlosti terjatve po računih tožeče stranke naslonilo na mnenje izvedenca T. H. z dne 09. 06. 2011 (list. št. 69-73) ter zaključilo, da so računi zapadli v plačilo v 75 dneh od izstavitve računa (60 dnevni plačilni rok od potrditve situacije oziroma računa, 15 dnevni rok za potrditev).

7. Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo pogodbeno dogovorjen rok zapadlosti. Iz neprerekanih navedb tožene stranke v 5. točki pripravljalne vloge z dne 13. 02. 2009 (list. št. 32-33) ter na naroku dne 16. 01. 2012 izhaja, da sta pravdni stranki pri projektih stanovanjska soseska „B.“, večstanovanjski objekt C., P. ter Š. dogovorili drugačno zapadlost obveznosti tožene stranke od tiste, kot jo je ugotovilo sodišče prve stopnje. Tožeča stranka se je skladno s pogodbenimi določili za navedene objekte zavezala izstaviti začasno situacijo do zadnjega dne v mesecu. V kolikor tega ni storila, se je zapadlost terjatve podaljšala za 30 dni. Tožena stranka se je nasprotno zavezala, da bo izstavljeno situacijo pregledala (in potrdila) do 15ega dne v naslednjem mesecu po njeni izstavitvi, potrjeni del situacije pa je zapadel v plačilo v roku 60 dni od potrditve situacije. Iz takšnega pogodbenega dogovora ne izhaja zapadlost, kot jo je ugotovilo sodišče prve stopnje, t.j. 75 dni od izstavitve računa. Rok zapadlosti 75 dni je namreč odvisen od datuma izstavitve računa (morebitno podaljšanje zapadlosti glede na izstavitev situacije po tekočem mesecu, v katerem so bile opravljene storitve) ter teče od začetka naslednjega meseca po izstavitvi računa in ne že od same izstavitve računa.

8. Za odločitev v zadevi je tako ob pravilni uporabi pogodbenega materialnega prava potrebno ugotoviti sklop dejstev, katerih pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo. Ugotoviti je treba datum izstavitve računov v tekočem mesecu po opravljenih storitvah. Prav tako je potrebno nadalje upoštevati, da je bilo s strani tožene stranke zatrjevan pogodben dogovor o zapadlosti terjatev sklenjen le za štiri objekte od šestih, pri ostalih pa je potrebno ponovno presoditi, kakšna je zapadlost izstavljenih računov pri navedenih objektih (3). Pritožbeno sodišče je zato odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani I. in III. točki izreka razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Odločanje na pritožbeni stopnji z ugotavljanjem navedenih pravno relevantnih dejstev in pogodbenega prava o zapadlosti terjatev za opravljena dela pri dveh projektih bi namreč strankama odvzelo njuno ustavno varovano pravico do pritožbe.

9. Sodišče prve stopnje naj tako v ponovljenem postopku pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka upošteva zgoraj opredeljen pogodbeni dogovor strank pri projektih stanovanjska soseska „B.“, C., P. ter Š., pri čemer naj presodi tudi čas (datum) izstavitve računov tožeče stranke v luči pogodbenega dogovora strank o morebitnem podaljšanju zapadlosti za 30 dni, v primeru zakasnele izstavitve računa. Nadalje naj se opredeli do zapadlosti terjatev tožeče stranke iz naslova opravljenih storitev na objektih S. in V. ter posledično do morebitne zamude tožene stranke pri plačilu teh storitev.

10. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

(1) Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl. (2) Ur. l. RS, št. 83/2001 in nasl. (3) T.j. na objektih S. in V.