Jedro

Dolžnik ima pravico vložiti pritožbo osebno, brez pooblaščenca (1. odstavek 86. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer je dolžnik pravni pouk izpodbijanega sklepa, ki ga opozarja le na to, da če bo vložil pritožbo po pooblaščencu, mora biti ta odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, očitno napačno razumel, ker mu ta ne krati njegove pravice do osebne pritožbe.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog dolžnika po oprostitvi sodnih taks zavrnilo.

Proti sklepu se pritožuje dolžnik in navaja, da se te sodne takse nanašajo na sklep Ka 151/94 z dne 26.4.1995, vendar tega dne ne on ne njegova žena nista bila na sodišču, saj na to obravnavo nista bila vabljena, poleg tega je sodnik P... v tem sklepu navedel ogromno laži, ki jih še zdaj lahko fizično dokaže na samem mestu, kjer se je to dogajalo. Za to obravnavo, na kateri nista bila prisotna z ženo, nista pripravljena plačati sodne takse v višini 22.000,00 SIT. Prvi opomin za plačilo sodne takse sta prejela po štirih letih, poleg tega ju je 29.3.1995 na obravnavi zastopala odvetnica E..., ki je plačala vse sodne takse. V pravnem pouku njemu in ženi sodnik P... krati osnovno človekovo pravico, da se branita sama, poleg tega prejemata nizko pokojnino in nimata več denarja, da bi si plačevala odvetnika.

V primeru, da sodišče ne bo upoštevalo njune zakonite pritožbe, pa se bosta obrnila na varuha človekovih pravic.

Pritožba ni utemeljena.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dolžnika, da ga oprosti plačila sodnih taks v obravnavanem izršilnem postopku. Glede na vsebino pritožbe je to treba posebej poudariti, saj se pritožnik proti navedeni odločitvi sploh ne pritožuje, oziroma je ne more izpodbiti z ugovarjanjem izvršilnemu naslovu, torej sklepu kazenskega sodišča, po katerem je dolžan plačati 22.000,00 SIT povprečnine in katera se sedaj izterjuje v obravnavanem izvršilnem postopku. Enako velja glede omenjanih sodnih taks iz nekega nedoločenega prejšnjega postopka, ki pa sploh niso predmet obravnave tega izvršilnega postopka, niti se ga ne tičejo na noben način.

Pritožnik torej ne uveljavlja nobenih pravno relevantnih dejstev, ki bi utegnila vzbuditi dvom v pravilnost izpodbijane prvostopne odločitve.

Na koncu je potrebno pritožniku le še pojasniti, da ima pravico se pritožiti osebno, brez pooblaščenca (1. odstavek 86. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer je dolžnik pravni pouk izpodbijanega sklepa, ki ga opozarja le na to, da če bo vložil pritožbo po pooblaščencu, mora biti ta odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, očitno napačno razumel, ker mu ta ne krati njegove pravice do osebne pritožbe. Glede na to pa, da je pritožbo vložil sam, do česar ima po povedanem pravico, so njegove pritožbene grožnje samemu sodišču nepotrebne.

V okviru uradnega preizkusa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je z izpodbijanim sklepom prvostopno sodišče materialno pravo pravilno uporabilo ter da ni storilo nobene upoštevne kršitve pravil postopka, zato je zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP/99 v zvezi s členom 15 ZIZ).