Jedro

Vprašanje, katera od pravdnih strank ima lastninsko pravico na obravnavanem stanovanju, je predhodno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev o tožbenem zahtevku na izselitev toženke. Predhodno vprašanje lahko sodišče reši samo ali pa prekine postopek, dokler sporno vprašanje ne bo rešeno v drugem postopku. Pri odločanju o tem se mora sodišče ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi konvencijsko pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo pravdni postopek do pravnomočne odločitve v pravdni zadevi P 319/2017, vodeni pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu.

2. V pritožbi proti temu sklepu tožnica navaja, da se z navedeno odločitvijo ne strinja, saj gre za kršitev njene pravice do pravočasnega in učinkovitega sodnega varstva. Pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu se na prvi narok čaka približno tri leta, toženka pa želi postopek zavlačevati in čim dlje brezplačno bivati v njenem stanovanju. Tožnica je zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine, o njenem zahtevku je potrebno odločiti brez nepotrebnega odlašanja. Sodišče bi moralo upoštevati, ali navedbe toženke ob njenem zaslišanju, če se izkažejo za resnične, sploh izpolnjujejo pogoje za priznanje lastninske pravice na podlagi priposestvovanja. Toženka je vseskozi vedela, da ni vpisana kot lastnica, zato ni mogla biti v zmoti, da je lastnica. Če meni, da lahko dokaže priposestvovanje, je to njena pravica, ne more pa le vložena tožba biti razlog za triletno zavlačevanje postopka.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa. Poudarja, da je predmetni spor odvisen od rešitve lastninskopravnega vprašanja, zato predstavlja predhodno vprašanje v obravnavani zadevi. Pri ugotavljanju lastninske pravice na nepremičnini gre za kompleksno vprašanje, ki zahteva izčrpen dokazni postopek, pri čemer je bolj ekonomično, da se ta postopek izvede samo enkrat. Okrožno sodišče v Novem mestu je eno uspešnejših slovenskih sodišč, očitno neresnične in pretirane so torej navedbe tožnice, da je na prvo glavno obravnavo potrebno čakati tri leta. Poudarja še, da tožnica v predmetnem stanovanju ne biva, ne prejema najemnine in ni mogoče slediti njenim navedbam o kršenju pravice do sodnega varstva.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z odločitvijo o prekinitvi postopka zmotno uporabilo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače odločeno. Rešitev predhodnega vprašanja ima pravni učinek samo v pravdi, v kateri je bilo vprašanje rešeno (13. člen ZPP). V primeru, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, pa odredi prekinitev postopka (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP).

6. Tožnica je zemljiškoknjižna lastnica stanovanja na Ž. in zahteva od toženke izselitev iz stanovanja, ker da ga nezakonito uporablja brez pravne podlage. Toženka pa temu ugovarja in trdi, da ima pravno podlago za bivanje v stanovanju, ker je ona dejanska lastnica in posestnica nepremičnine, saj je na podlagi dogovora s tožnico poravnala celotno kupnino za sporno nepremičnino in vlagala v stanovanje, poleg tega je postala lastnica na podlagi nepretrgane dobroverne lastniške posesti stanovanja. Brani se torej z ugovorom, da ima za uporabo stanovanja tako pogodbeno kot tudi zakonsko podlago.

7. Vprašanje, katera od pravdnih strank ima lastninsko pravico na obravnavanem stanovanju, je predhodno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev o tožbenem zahtevku na izselitev toženke. Predhodno vprašanje lahko sodišče reši samo ali pa prekine postopek, dokler sporno vprašanje ne bo rešeno v drugem postopku. Pri odločanju o tem se mora sodišče ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi konvencijsko pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Rešitev predhodnega vprašanja bo sodišče prepustilo matičnemu postopku zlasti takrat, ko bo pričakovati, da bo zadeva tam kmalu rešena.1

8. Pritožba ima prav, da je sodišče ta načela prezrlo in je zato z odločitvijo kršena tožničina pravica do pravočasnega in učinkovitega sodnega varstva. Da je prekinitev pravdnega postopka smotrna, se izpodbijani sklep sicer sklicuje, a le v zvezi s tem, da je toženka že vložila pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu tožbo zaradi ugotovitve obstoja lastninske pravice na spornem stanovanju, odločitev v navedeni zadevi pa bi bila ključnega pomena za odločitev sodišča v obravnavani zadevi. Ne glede na to, kako hitro rešuje zadeve Okrožno sodišče v Novem mestu, pa je očitno, da je tam postopek šele v začetni fazi, medtem ko sta v obravnavani zadevi pravdni stranki glede spora o lastninski pravici, torej glede predhodnega vprašanja v obravnavani zadevi, že razgrnili svoja stališča v tožbi, odgovoru na tožbo in pripravljalnih vlogah, vložili listinske dokaze, prvostopenjsko sodišče pa je tudi že izvedlo dokazni postopek z zaslišanjem pravdnih strank in priče J. B. V takem položaju prekinitev postopka nasprotuje načelom ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka, kot pravilno poudarja pritožba.

9. Ker mora sodišče prve stopnje samo reševati predhodno vprašanje, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep razveljavilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, komentar dr. V. Rijavec k 206. členu.